Meta Fajdiga, klavir
Koncert z besedo povezuje Dejan Pevčević.
Spored:
Modest Petrovič Musorgski (1839–1881) :
Slike z razstave – spomin na Viktorja Hartmanna
Promenada
1. Gnom
Promenada
2. Stari grad
Promenada
3. Tuilerije
4. Bydło
Promenada: Tranquillo
5. Balet neizvaljenih piščet
6. Samuel Goldenberg in Schmuÿle
Promenada
7. Limoges - tržnica
8. Katakombe
a) Sepulcurum romanum
b) Cum mortuis in lingua mortua
9. Koča na kurjih nogah - Jaga Baba
10. Velika kijevska vrata
Tine Vučko:
Slike z razstave, pesnitev po Modestu Petroviču Musorgskem
Meta Fajdiga je študirala klavir v razredu svetovno priznanega pianista in pedagoga Konstantina Šerbakova. Na Visoki šoli za umetnost v Zürichu je po dveh opravljenih magisterijih končala še specializacijo iz klavirja. Koncertirala je na odrih po Sloveniji, Italiji, Slovaški, Franciji in Švici. S Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana je dvakrat izvedla Lisztov Totentanz za klavir in orkester, za kar je prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Kot solistka je nastopila tudi z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Filharmoničnim orkestrom iz Jene, Simfoničnim orkestrom Alumni, Simfoničnim orkestrom Mitteleuropa in Salonskim orkestrom St. Moritz. Večkrat je zmagala na tekmovanjih mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev TEMSIG in mednarodnih tekmovanjih po Evropi. Meto Fajdiga so na študijski poti podprle različne ustanove, med drugim tudi podjetje Krka in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Dejan Pevčević o sebi pravi: »Sem otrok Jugoslavije, rojen v zasneženi Ljubljani in od takrat živim pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Nekega dne sem iz radovednosti pogledal v gledališče in se zaljubil v odrske deske. Ta ljubezen me je peljala po akedemijskem dvorcu od zvedavega študenta preko diplomanta do magistra umetnosti. Med študijem in po njem sem se profesionalno igral tako v institucionalnih igralnicah (MGL, SMG, SLGC, RTV SLO, APT, MGP, Mini teater, CD …) kot tudi izven njih (ŠKUC teater, GML, Flota, KUD France Prešeren, Glesbena matica itn.). Poklicno sem deloval doma in v tujini. Najbolj zanimive igre, med tistimi, ki vam jih lahko zaupam, so bile: zvedavost v monodrami Otročarije, varanje v gledališki predstavi Igra s pari, ples v Bari-ju, zavajanje v TV-nanizanki Daleč je smrt, lebdenje v breztežnosti s predstavo GØ, poetika Jesenskih serenad, ljubljenje v filmu Deževanje, vojskovanje za Osvoboditev Primorske, potem je tu še radijska igra Sveta Barbara, režija gibljivih slik, npr. film Adrenalinc ter ostale stvaritve (99). Višek časa in energije vlagam v vse, kar miga in giba, npr.: surfanje, prijateljevanje, vandranje po svetu, potapljanje v knjigo ali morje, hribolazenje, plesno migotalkanje ...«
