Duo Accordipiano
Julijana Peroša, harmonika
Katarina Peroša, klavir
*
Trio Sonore
Isabela Černigoj, violina
Anže Plesnik Zupanc, klarinet
Nastja Vidrih, klavir
Spored:
Uroš Rojko (1954):
Fünf Tangos (Pet Tangov)
1. Tango
4. Tango
5. Tango
Fabien Lévy (1968):
Chroniques déchantées (Kronike razočaranj)
Quand le psittirostre zinzinule (Ko so psittirostre čivkale)
Novembre (November)
We are all accountable for what we create, but also for what we destroy
(Vsi smo odgovorni za to, kar ustvarimo, pa tudi za to, kar uničimo)
*
David Beovič (1977):
Tango za Lizo
Hans Gál (1890–1987):
Trio op. 97
Moderato assai
Andantino capriccioso, poco sostenuto
Tema con Variazioni
Paul Schoenfield:
Trio za klarinet, violino in klavir
Freylakh
Duo Accordipiano sestavljata sestri Julijana in Katarina Peroša, ki obiskujeta drugi letnik magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Julijana študira koncertno harmoniko v razredu rednega prof. Boruta Zagoranskega, Katarina, pianistka, pa se izobražuje v razredu zaslužne prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. Ob tem igrata v duu pod mentorstvom rednega profesorja Bojana Goriška že tretje leto. Kot duo sta začeli igrati pred sedemnajstimi leti, ko sta kot prvošolki nastopili na zaključnem koncertu GŠ Koper. Februarja 2023 sta krstno izvedli triptih Fusion city, Clarity, Homesickness italijanskega skladatelja Alessia Manege, že pred tem pa sta jima svoja dela posvetila skladatelja Bojan Glavina (Štiri skladbe za harmoniko in klavir, 2011) in Igor Dekleva (Gibanja, 2017 in Con brio, 2018). Na mednarodnih tekmovanjih komornih skupin v Legnagu (2015), Pulju (2015, 2019, 2023), Naborietu (2019) in Palmanovi (2023) sta osvojili drugo nagrado, tretje mesto, prvo nagrado, tretje mesto ter štirikrat prvo nagrado, prvo mesto. Na 53. državnem tekmovanju TEMSIG leta 2024 sta v kategoriji komorne skupine s harmoniko prejeli zlato plaketo, tretjo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja. Februarja 2024 sta v studiu Hendrix za arhiv Radia Koper posneli za eno uro skladb za harmoniko in klavir.
*
Trio Sonore sestavljajo violinistka Isabella Černigoj, pianistka Nastja Vidrih ter klarinetist Anže Plesnik Zupanc. V tej zasedbi delujejo od leta 2021, pod mentorstvom prof. Mihe Haasa. So študenti magistrskih študijev na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Univerzi za upodabljajočo umetnost v Gradcu. Za njimi je že kar nekaj uspešnih koncertov (Ptuj, Trbovlje, Ljubljana, Kranj), kjer so publiko navdušili z raznolikostjo repertoarja ter profesionalno izvedbo. Leta 2023 so na tekmovanju TEMSIG dosegli srebrno plaketo. V študijskem letu 2023/24 pa so si priigrali tudi koncert v sklopu cikla GM oder ter Solo e da camera.
Slovenski skladatelj Uroš Rojko (r. 1954), je eden najvidnejših predstavnikov sodobne slovenske glasbe, znan po inovativnem raziskovanju zvoka in prepletanju tradicionalnih ter sodobnih glasbenih elementov. V zbirki Fünf Tangos (Pet tangov) skladatelj ni poskušal reproducirati argentinskega tanga v tradicionalnem smislu. Namesto tega je uporabil tango kot odskočno desko za ustvarjanje glasbe, ki je globoko osebna in sodobna. Glasba vsebuje elemente kontrastov, značilnih za tango, vendar jih nadgradi z disonanco, nepredvidljivimi ritmi in inovativnimi teksturami. Delo vsebuje pet delov. Prvi tango odpira zbirko z izrazito ritmičnim in melodičnim jezikom, ki vključuje sodobne glasbene prijeme. Čeprav sledi tangovskemu vzorcu, zvočno išče nepričakovane poti, v katerih se tradicija sreča z disonanco. Četrti tango je liričen in introspektiven. Tu skladatelj poudarja čustveno globino tanga z nežnimi melodijami, ki jih prekinjajo nenadne harmonske napetosti. Peti tango je ritmično bogat, poln dinamike in energije. Pogosto se pojavljajo impulzivne spremembe, značilne za tango, vendar jih Rojko nadgradi z modernističnim glasbenim jezikom.
Fabien Lévy (r. 1968) je ena vodilnih osebnosti sodobne glasbene avantgarde, znan po svoji uporabi spektralne glasbe, kompleksnih ritmičnih struktur in inovativnega pristopa k zvočnemu prostoru. Njegovo delo Chroniques déchantées (Kronike razočaranj) je zbirka treh glasbenih vinjet, ki izražajo razmislek o minljivosti, človeškem vplivu in občutku izgube. Quand le psittirostre zinzinule (Ko so psittirostre čivkale), prvi del, je navdihnjen z zvoki narave, natančneje z izumrlo ptico psittirostre. Glasba prebuja zvoke ptic in njihovo vpetost v naravni svet, vendar se postopoma zlomi v tišino, kar simbolizira izgubo in ekološke posledice človeških dejanj. Novembre (November) je introspektivna skladba, ki s svojo zvočno atmosfero ponazarja melanholijo jesenskega časa. Uporablja dolge, razpotegnjene fraze, disonance in nenadno tišino, kar ustvarja občutek negotovosti in praznine. We are all accountable for what we create, but also for what we destroy (Vsi smo odgovorni za to, kar ustvarimo, pa tudi za to, kar uničimo) -zadnji del zbirke je moralni in filozofski komentar na človeško odgovornost za ustvarjanje in uničevanje. Glasba je zasnovana kot dialog med različnimi glasbenimi glasovi, ki se prepletajo, nasprotujejo in včasih zlomijo, kar odraža konflikte med človeškimi dejanji in njihovimi posledicami.
David Beovič (r. 1977) je slovenski skladatelj, ki v svoji glasbi pogosto združuje tradicionalne glasbene oblike z modernimi kompozicijskimi prijemi. Njegova skladba Tango za Lizo je kratka, a izrazno bogata kompozicija, ki združuje čustveno intenzivnost in eleganco tanga z osebno, introspektivno noto. Delo je nastalo kot izraz spoštovanja in naklonjenosti skladatelja do osebe, ki je navdihnila delo. Čeprav ostaja osnovna oblika skladbe prepoznavno tangovska, jo Beovič obogati z modernimi harmonskimi in ritmičnimi prijemi, zaradi česar delo presega meje tradicionalnega argentinskega tanga. Melodija je bogata, čustvena in prefinjena, z večkratnimi spremembami v intenzivnosti. Skladba se gradi postopoma, od uvodne lirične melanholije do dinamičnega vrhunca, kjer strast in energija tanga zažarita v polni moči. Zaključek je introspektiven, skorajda zamišljen, kar poslušalca spodbudi k razmisleku.
Hans Gál (1890–1987) je bil avstrijski skladatelj, glasbeni pedagog in muzikolog. Njegov Trio op. 97 za klarinet, violino in klavir je eno izmed njegovih kasnejših del. Trio je zasnovan v treh stavkih, ki skupaj tvorijo harmonično in izrazno raznoliko celoto. Moderato assai je eleganten in melodično bogat. Glasbeni tok je zasnovan s prefinjeno polifonijo, kjer klarinet, violina in klavir vstopajo v dialog. Andantino capriccioso, poco sostenuto je igriv in nepredvidljiv, kot nakazuje oznaka capriccioso. Občasne spremembe v tempu in razpoloženju ustvarjajo zanimivo dinamiko. Klarinet in violina pogosto vodita pogovor, medtem ko klavir zagotavlja barvit in harmonsko bogat temelj. Tema con Variazioni je tematsko in variacijsko zasnovana. Predstavi jasen in liričen glavni motiv, ki se nato preoblikuje skozi serijo variacij. Vsaka variacija prinaša nov značaj in tehnične izzive za izvajalce. Zaključek skladbe je veličasten, vendar ohranja pridih elegance in prefinjenosti, značilen za Gálov slog.
Paul Schoenfield (r. 1947) je ameriški skladatelj, ki v svojih delih združuje elemente klasične glasbe, ljudskih tradicij in jazza. Njegov Trio za klarinet, violino in klavir je izrazito dinamično in energično delo, ki izhaja iz klezmer tradicije – glasbe vzhodnoevropskih Judov. Zadnji stavek tria, Freylakh, je živahen in poln veselja, utemeljen na tradicionalnem plesnem obrazcu. Beseda "freylakh" v jidišu pomeni "veselje" in označuje plesno skladbo, ki jo pogosto izvajajo klezmer ansambli. Schoenfieldova interpretacija tega glasbenega obrazca združuje značilno ritmično živahnost, kromatične lestvice in močno izrazno melodiko. Ritem je živahen, pogosto s sinkopiranimi vzorci in spreminjajočimi se metričnimi poudarki, kar prispeva k občutku neustavljivega plesa. Schoenfield s tem stavkom zajame esenco klezmer glasbe – melanholijo, ki se prepleta z nebrzdano veselostjo in neizmerno energijo, ki poslušalca pritegne v izkušnjo praznovanja. Schoenfield ne posnema zgolj tradicionalnih klezmer vzorcev, temveč jih reinterpretira skozi prizmo klasične glasbe in sodobnih kompozicijskih tehnik.