MLADI MLADIM

MLADI MLADIM - IZBRANCI AVDICIJE, 30.1.2020

Klavirski trio Rêverie
Tanja Činč, klavir
Mojca Jerman, violina
Katarina Leskovar, violončelo


Spored:

Anej Černe: 
Trio

   * krstna izvedba

Ludwig van Beethoven: 
Allegretto za klavirski trio v B-duru, WoO 39

*

Dmitrij Šostakovič: 
Klavirski trio št. 2 v e-molu, op. 67
Andante – Moderato
Allegro con brio
Largo
Allegretto


Prva skladba na današnjem sporedu je noviteta mladega slovenskega skladatelja Aneja Černeta (1994), ki ustvarja glasbo za najrazličnejše sestave, vedno z željo po tesnem sodelovanju z izvajalci. Svoje novo delo je komentiral takole: »Navdih za skladbo Trio, ki je nastala na pobudo violinistke Mojce Jerman in Klavirskega tria Rêverie, sem črpal iz raznoterih virov impresionistične narave, predvsem iz raznih fotografij, panoram narave v zimskem času in Kosovelove Labodje pesmi. Sama ideja stremi k preslikavi vizualne in doživljajske impresije v zvok na morda malce režiserski način – v zvočne slike, ki se združujejo in povezujejo v različne "zvočne kadre" sicer ene same "zvočne fotografije". Vsak inštrument ima pri tem več vlog v istih ali različnih teksturah: violončelo z nekakšnim narativnim podtonom, klavir kot njegov atmosferični odsev in violina z ekspresivnimi nasprotji ali ujemanji. Čez celotno skladbo pa sem hotel upodobiti občutek monumentalnosti, neminljivega obstanka v trenutku.«

Le malokateri skladatelj je s svojimi samoniklimi stvaritvami zapustil večji in bolj daljnosežen pečat v razvoju zahodne glasbene umetnosti kot Ludwig van Beethoven (1770–1827), čigar 250. obletnico rojstva praznujemo letos, zato se spodobi, da se mu z izvedbo vsaj ene od njegovih premnogih kompozicij poklonimo tudi na prvem koncertu cikla Mladi mladim v novem koledarskem letu. Nastanek prikupnega Allegretta za klavirski trio v B-duru, ki je luč sveta ugledal leta 1812, je tesno povezan z maestrovo dobro prijateljico in mecenko Antonie Brentano, za katero raziskovalci skladateljevega življenja domnevajo, da bi lahko bila celo tista njegova skrivnostna in nesrečna, »nesmrtno ljubljena« simpatija. Beethoven je namreč kratko, enostavčno skladbo za klavirski trio posvetil njeni tedaj komaj desetletni hčerki Maximiliane, »da bi jo spodbudil k učenju klavirja«, kot je dobrohotno zapisal na rokopis Allegretta. Prav iz tega razloga si je zamislil ne preveč zahteven klavirski part, ki bi bil za privilegirano mlado pianistko ravno pravšnji tehnični zalogaj in je hkrati ne bi prikrajšal za izstopajočo vlogo v triu.
 
Klavirju so v skladbi zatorej povečini zaupani igriva enoglasna melodija v eni in ritmično enakomerno pulzirajoča akordična spremljava ali nič bolj zapleteni Albertijevi basi z razloženimi akordi v drugi roki, medtem ko godalna inštrumenta klavirsko tvarino melodično vseskozi aktivno dopolnjujeta, obnavljata, okrašujeta, zvočno pestrita ali pa zgolj harmonsko spremljata. Navzlic »didaktično zapovedani« preprostosti izraznih sredstev, uokvirjenih v standardni sonatni obliki z za Beethovna precej skromno izpeljavo, je mojstru vseeno uspelo skovati privlačno skladbo, katere lahkoten in mil karakter priča o prostranosti njegove ustvarjalne muze.

Povsem drugačnega značaja pa je Klavirski trio št. 2 v e-molu ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča (1906–1975). Njegovo delovanje v komunistični Sovjetski zvezi je močno zaznamovala kulturna politika Stalinovega režima, še zlasti potem, ko je bil po letu 1930 kot edina dopustna umetniška smer v državi uzakonjen socialistični realizem. Umetnost socialističnega realizma je morala biti razumljiva najširšim ljudskim množicam, prikazovati vsakdanje življenje preprostega delavca in poveličevati zmago komunizma ter njegove poglavitne vrednote. Kdor ni ustvarjal v tem duhu, se je lahko hitro znašel v resnih težavah, tudi takšnih eksistencialne narave, ki so zaradi osebnih modernističnih tendenc nenehno pretile Šostakoviču. Prav v intimo zazrta komorna glasba pa je nesrečnemu skladatelju nudila možnost za bolj poglobljeno osebno izpoved, ki ni bila nujno docela podrejena diktatu socialističnega realizma. To velja tudi za njegov Drugi klavirski trio, katerega mrakoben, mestoma celo nekoliko grotesken karakter na nenavadno poveden, tipično šostakovičevski način odslikava turobnega duha časa, kot ga je skladatelj doživljal sredi svetovne vojne vihre leta 1944.

Za začetek Tria je značilen skrivnosten zvok flažoletov violončela in sordinirane violine, subtilna tekstura pa v nadaljevanju postopoma preraste v robusten glasbeni stavek simfoničnih dimenzij. Podivjan, le navidezno radoživ skercozni drugi stavek ne prinaša nikakršne razbremenitve, kajti prežemajo ga močni kontrasti. Largo je zgrajen na osnovi niza temačnih koralnih akordov v nizki legi klavirja, ki so v variacijski obliki passacaglie navzoči skozi celoten stavek, nad njimi pa violina in violončelo otožno »prepevata« žalne melodije. Finale je mnogo živahnejši in zamišljen kot nekakšen ples smrti. Šostakovič v njem ponavlja osrednji temi uvodnega ter počasnega stavka, kot novo gradivo pa mu služijo elementi judovske glasbe, ki verjetno simbolizirajo skladateljevo trpljenje ob slutnji strašanskih razsežnosti holokavsta.

Jan Ovnik

 

Klavirski trio Rêverie sestavljajo mlade glasbenice, dobitnice številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Po prejetih prvih nagradah na tekmovanjih Primož Ramovš, Tartini ter Grand Prize Virtuoso so koncertirale v številnih mestih doma in po svetu. Odpravile so se na koncertno turnejo v Argentino, kjer so izvedle šest koncertov, igrale so v Beethovnovi hiši v Bonnu, v Parizu, Londonu, Budimpešti, Kilchbergu, Trstu, Devinu in v Zagrebu. V letih skupnega delovanja so prav tako izvedle številne koncerte doma, v Sloveniji, pod okriljem Imaga  Sloveniae, Glasbene mladine ljubljanske, Glasbene mladine Slovenije ter na festivalih Gallus Fest (Idrija), Festival Tartini (Koper), koncertni abonma na gradu Rače ter Wolfov koncertni abonma (Slovenj Gradec). Premierno so izvedle dve deli slovenskih skladateljev, napisani prav zanje: In Memoriam Tomaž Lorenz skladatelja Uroša Rojka ter delo skladatelja Leona Firšta Koncertni tango za klavirski trio in simfonični orkester. Slednjega so pod vodstvom dirigenta Mihe Rogine izvedle s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na odprtju poletnega festivala 2017 Imaga Sloveniae. V juliju 2015 so članice tria v studiu Činč posnele promocijski CD. Skupaj delujejo od jeseni 2012. Do leta 2016 je bil njihov profesor Tomaž Lorenz, kasneje pa so se izobraževale pod mentorstvom prof. Chia Choua na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. V preteklih letih so se tudi izpopolnjevale pri priznanih profesorjih, kot so: Homero Francesch, Nora Chastain, Wen-Sinn Yang, Daniel Rowland, Julian Arp in Trio di Parma.  


Prihajajoči koncerti

| | JAN 20 PON

DOBIMO SE NA MAGISTRATU, 20.1.2020

Pia Novak, sopran · Jan Ulaga, klarinet 19:30, Rdeča dvorana Magistrata
| | JAN 21 TOR

OB KLAVIRJU, 21.1.2020

Nace Slak · Sara Köveš 19:30, Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca
| | JAN 23 ČET

ČAROVNIKOV VAJENEC

Policijski orkester 10:30, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | JAN 23 ČET

GLASBENI SAMOVAR, 23.1.2020

Vida Kregar, saksofon · Zala Eva Kocijančič, violina 19:30, Ruski center znanosti in kulture
| | JAN 24 PET

PETER IN VOLK

Policijski orkester 10:30, Linhartova dvorana Cankarjevega doma

Na sporedu


| | JAN 30 ČET
30. januar 2020 19:30 Klub Cankarjevega doma
5.00 €