Dimitrije Savić, basbariton
Rebeka Dobravec, klavir
*
Rebeka Pregelj, sopran
Ana Maria Beguš, klavir


Spored:

Eva Ostanek (2000): 
Preživu bom (besed. Andrej Rozman Roza)

Marjan Kozina (1907–1966): 
Cigan (besed. Jovan Jovanović Zmaj)

Petar Konjović (1883–1970): 
O, poglej (besed. Jovan Jovanović Zmaj)

Modest Petrovič Musorgski (1839–1881): 
Pesmi in plesi smrti (besed. Arsenij Goleniščev Kutuzov):
Uspavanka
Serenada
Trepak
Feldmaršal

*

Claude Debussy (1862–1918):
Quatre chansons de jeunesse (Štiri pesmi iz mladosti)
Pantomime (Pantomima, besed. Paul Verlaine)
Clair de lune (Mesečina, besed. Paul Verlaine)
Pierrot (besed. Théodore de Banville)
Apparition (Privid, besed. Stéphane Mallarmé)

Marijan Lipovšek (1910–1995):
Izbor samospevov iz cikla Sončece, sij! (besed. Stana Vinšek):
Sončece, sij!
Na trati
Dve o račkah
Dežek
Polžek
Uspavanka
Sinček
Kolo
Pomladna

Leonard Bernstein (1918–1990):
I Hate Music! (Sovražim glasbo!)
My Name is Barbara (Ime mi je Barbara)
Jupiter Has Seven Moons (Jupiter ima sedem lun)
I Hate music! (Sovražim glasbo!)
A Big Indian and a Little Indian (Veliki in mali Indijanec)
I'm a Person Too (Tudi jaz sem človek)

Mlada skladateljica Eva Ostanek je študentka kompozicije v razredu Dušana Bavdka na Akademiji za glasbo v Ljubljani. O svoji skladbi Preživu bom je povedala: »I will survive je poezija Andreja Rozmana Roze, ki me je nagovoril predvsem zaradi lahkotnosti, humornosti in hkratnega zanosa do vztrajanja. Opisuje pesnikovo radost do poezije, prevajanja in s tem tudi nadgrajevanja slovenske kulture.«

Marjan Kozina je kompozicijo študiral na Dunaju in v Pragi, kjer so nanj vplivali predstavniki tradicionalnega glasbenega sloga. Leta 1939 se je preselil v Beograd, kjer dolgo časa ni našel zaposlitve in se je iz dneva v dan preživljal s poučevanjem privatnih učencev. Takšna stiska je skladatelja pahnila v bližino socialno naravnane umetnosti, kar je v glasbenem smislu pomenilo izkoriščanje izrazil moderne, obenem pa je rezultirala v izredni kreativnosti in prečiščenju skladateljevega glasbenega sloga. Prav leta 1939 je namreč nastalo kar nekaj osrednjih del Kozinovega opusa in tudi samospev Cigan na besedilo Jovana Jovanovića Zmaja.

Srbski skladatelj Petar Konjović je danes najbolj znan kot avtor oper, saj te predstavljajo osrednjo zvrst v njegovem skladateljskem opusu. Po samoukih začetkih je tudi Konjović odšel na glasbeni študij v Prago, pozneje pa se je zaposlil na Akademiji za glasbo v Beogradu, kjer je poučeval kompozicijo. Deloval je tudi kot pianist ter velik del življenja posvetil vodenju akademskih in kulturnih institucij. Kot predstavnik srbskega glasbenega modernizma je v času med obema vojnama prinesel v srbsko glasbo številne novosti. Njegova vokalna glasba izvira iz jezikovnih značilnosti srbskega jezika, poleg tega pa se pogosto približuje folklorizmu, kot ga poznamo pri čeških skladateljih. Njegov opus tako obsega številne priredbe ljudskih pesmi pa tudi na novo ustvarjene ljudske melodije po zgledu Leoša Janáčka. Med takšna dela spada tudi skladateljev samospev O, poglej na besedilo Jovana Jovanovića Zmaja.

Cikel samospevov Pesmi in plesi smrti je Modest Petrovič Musorgski napisal sredi sedemdesetih let 19. stoletja, v času, ko se je tudi sam približeval koncu življenja. Zbirka na besedila Arsenija Goleniščeva Kutuzova se pogosto omenja kot skladateljev vrhunec v žanru samospeva. Pesmi realistično opisujejo izkušnje s smrtjo, ki v ciklu prevzame poosebljeno vlogo enega izmed protagonistov. Uspavanka tako govori o tragični smrti bolnega otroka. V Serenadi se smrt prikaže kot ljubimec umirajoče ženske, Trepak opisuje smrt vinjenega kmeta, ki v snežnem viharju zapleše ljudski ples, v Feldmaršalu pa Smrt prevzame vlogo oficirja, ki se sprehaja med trupli vojakov na bojnem polju.

Claude Debussy je cikel samospevov Quatre chansons de jeunesse napisal v Parizu okoli leta 1882, ko je bil star zgolj dvajset let. Cikel je posvetil svoji muzi, ljubiteljski sopranistki Marie-Blanche Vasnier, pesmi pa je zasnoval tako, da so pevki omogočale izkaz virtuoznosti in agilnosti visokega glasu. Cikel sledi nastopom komičnh likov iz italijanske commedie dell'arte, ki jih Debussy v prvi pesmi portretira tudi z glasbo. Drugi samospev s padajočimi akordi v klavirskem partu upodablja sijaj mesečine, ki pada na zemljo. V tretjem samospevu skladatelj uporabi priljubljeno francosko ljudsko melodijo, ki jo skrajša in pohitri njen tempo, pesem pa zaključi z virutozno vokalizo. V zadnji pesmi se pripovedovalec sprehaja po spreminjajoči se pokrajini svojih sanj.

Na kompozicijski slog Marijana Lipovška je podobno kot pri Kozini in Konjoviću pomembno vplivala izkušnja njegovega izpopolnjevanja v Pragi, pozneje pa tudi pri italijanskem skladatelju Alfredu Caselli. Tako je v Lipovškovem zgodnejšem opusu opaziti glasbene značilnosti neobaroka, ki se pozneje umaknejo neoklasicizmu, sicer pa je za skladateljevo glasbeno govorico vselej značilna razpetost med tradicijo in inovacijo. Lipovškova glasbena vsestranskost – bil je pedagog, pianist, koncertni spremljevalec, kritik in esejist – se odraža tudi v njegovem opusu, ki obsega najrazličnejše glasbene zvrsti, poseben pečat pa je gotovo pustil na področju samospeva. Cikel Sončece, sij!, iz katerega bomo danes slišali izbor samospevov, je napisal na besedila Stane Vinšek. 

Leonard Bernstein je cikel samospevov I Hate Music! posvetil svoji prijateljici in sočasni sostanovalki Edys Merril. Merril naj bi se v času bivanja s skladateljem namreč pogosto pritoževala nad Bernsteinovim glasnim igranjem na klavir in vzklikala, da sovraži glasbo. Skladatelj je besedila samospevov napisal sam, delo pa je podnaslovil kot Cikel petih otroških pesmi za sopran in klavir. V opombe je zapisal, da so pesmi napisane za značaj desetletne deklice. Satirična in lahkotna zbirka petih samospevov tako sledi Barbari in njenemu otroškemu doživljanju pojavov, situacij in človeških odnosov. Skladatelj jo je krstno izvedel leta 1943 z mezzosopranistko Jennie Tourel in požel pozitivne kritike.

Monika Marušič

Dimitrije Savić je rojen v Srbiji. Leta 2018 je zaključil osnovni študij glasbene pedagogike na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, kjer je prav tako zaključil srednjo glasbeno šolo iz solopetja. Istega leta se je vpisal na Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer se solopetje uči v razredu profesorice Pie Brodnik in Edite Garčević Koželj. Od leta 2021 je študent magistrskega študija. V času študija je pel v vlogah: Klavdij (Agrippina, G. F. Handel); Bertrand (Devica Orleanska, P. I. Čajkovski) ter Kralj Eldorada in Kralj Herman Augustus (Kandid, L. Bernstein).  V oktobru 2021 je začel sodelovati s pianistko Rebeko Dobravec, s katero sta junija 2022 na mednarodnem tekmovanju Sem glasba, sem mesto v Novem mestu osvojila drugo mesto in srebrno plaketo ter posebno nagrado Zavoda PerArtem. Oktobra 2022 sta nastopila v okviru mednarodnega cikla Simfonic voices v Kopru ter cikla Glasbene matice Ljubljana Samospevi v Viteški dvorani Križank.

Rebeka Dobravec se je leta 2014 vpisala na KGBL, v razred prof. Tadeja Horvata, kjer je maturirala z odliko. Leta 2018 je z vsemi točkami opravila sprejemne preizkuse za Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer od tedaj študira klavir v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Pogosto nastopa kot solistka in kot članica različnih komornih skupin. V letih 2016 in 2020 se je predstavila v ciklu Ob klavirju, posnetki njenega igranja na koncertih pa so bili predvajani tudi v oddajah radia ARS. Od leta 2019 igra z Nežo Nahtigal in Taro Korica v Klavirskem triu TRN, s katerim so bile v lanski sezoni izbrane za nastope v sklopu ciklov Solo e da camera in GM oder. Na mednarodnem virtualnem tekmovanju OPUS 2021 so osvojile tretjo nagrado. Predstavile so se tudi v Bruslju in na Dunaju. V letu 2021 je Rebeka začela sodelovati tudi z basbaritonistom Dimitrijem Savićem, z njim je junija 2022 osvojila drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju Sem glasba, sem mesto v kategoriji samospevi. Zaradi svojih dosežkov je od leta 2018 štipendistka Mestne občine Ljubljana.

Dimitrije Savić in Rebeka Dobravec se na področju samospeva izobražujeta pod mentorstvom profesorja Hansa Adolfsena.

*

Sopranistka Rebeka Pregelj zaključuje magistrski študij petja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu prof. Barbare Jernejčič Fürst. Upodobila je naslovno vlogo v operi Agrippina G. F. Händla, vlogo Laurette (Puccini, Gianni Schicchi) in Paquette (Bernstein, Kandid) ter v koncertnih izvedbah vlogo Susanne (Mozart, Figarova svatba), Rosine (Rossini, Seviljski brivec) in Micaële (Bizet, Carmen). Je prejemnica številnih nagrad in priznanj na mnogih tekmovanjih (TEMSIG, Lav Mirski, Seghizzi, Aegis Carminis idr.). Poleg opere se posveča tudi samospevu. Recitale samospevov je pripravila znotraj koncertnih ciklov Glasbene mladine Slovenije, Kulturnega doma Nova Gorica, Zavoda PerArtem in z njimi nastopila v Slovenski filharmoniji in Kazinski dvorani SNG Maribor. Za področje samospeva se je izpopolnjevala pri H. Adolfsnu, M. Guth, E. Switzer in N. Lavrenčiču. Kot solistka je nastopila pri izvedbi Pergolesijevega dela Stabat Mater. Uveljavlja se tudi kot interpretka sodobne glasbe. Sodelovala je pri krstnih izvedbah del slovenskih skladateljev srednje in mlajše generacije, kot so T. Svete, D. Močnik, B. Šaljić Podešva, T. Slakan, ter pri izvedbah sodobnih oper. Z ansamblom Neofonía je izvedla virtuozno skladbo Voi(rex) Philippa Lerouxa. Nastopila je na mnogih festivalih v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem (Festival Ljubljana, Cortina incanta la mente, Altolivenzafestival, Kogojevi dnevi, Imago Sloveniae). Sodelovala je z dirigenti, kot so G. Pehlivanian, S. Loy, S. Dvoršak, E. Mihajlović, N. Firšt, M. Grdadolnik, M. Lavrenčič, T. Draksler. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo, Komornim orkestrom Cantabile, Celjskim godalnim orkestrom idr. 

Pianistka Ana Maria Beguš (rojena1995) se je začela učiti klavir na Glasbeni šoli Ljubljana Moste - Polje, nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, septembra 2019 pa je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. Tatjane Ognjanovič. V študijskem letu 2018/19 se je študijsko izpopolnjevala tudi v razredu prof. Rubena Dalibaltayana na akademiji Talent Music Master Courses v Brescii (Italija). Bila je štipendistka Mestne občine Ljubljana. Občinstvu se je predstavila na mnogih nastopih tako doma kot v tujini.