MLADI MLADIM

Mladi mladim, 6.3.2023

Barbara Spital, flavta
Ela Krstić, violina
Sae Lee, klavir


Spored:

Alojz Ajdič (1939): 
Zvočni pejsaž za flavto solo

Gaetano Donizetti (1797–1848): 
Sonata za flavto in klavir v C-duru, A 503
Largo – Allegro

Camille Saint-Saëns (1835–1921): 
Romanca za flavto in klavir, op. 37

Carl Reinecke (1824–1910): 
Sonata za flavto in klavir »Undine«, op. 167
Allegro
Intermezzo: Allegretto vivace
Andante tranquillo
Finale: Allegro molto agitato ed appassionato, quasi Presto

*
Janez Matičič (1926–2022): 
Trois morceaux (Tri skladbe) za violino in klavir, op. 17
III. Nocturne

Johannes Brahms (1833–1897): 
Sonata za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108
Allegro
Adagio
Un poco presto e con sentimento
Presto agitato

Alojz Ajdič je svoje prve skladbe napisal v petdesetih letih 20. stoletja. Njegov opus zajema solistične skladbe za različne instrumente, komorna in orkestralna dela, koncerte, simfonije in tudi glasbenogledališka dela. Za skladateljevo glasbeno govorico je značilno prevzemanje formalnih vzorcev preteklosti, ki so prilagojeni sodobnemu času. Zase pravi, da v skladbe poskuša vdihniti čas sodobnosti, čeprav je v osnovi tradicionalist. Ajdičeve solistične skladbe za flavto, kot je tudi Zvočni pejsaž za flavto solo iz leta 1980, spadajo med skladateljeva najbolj priljubljena dela in se pogosto izvajajo kot obvezne skladbe na glasbenih tekmovanjih.

Gaetano Donizetti se je v glasbeno zgodovino zapisal predvsem kot skladatelj italijanske belkantistične opere, v skladateljevem opusu pa poleg glasbenogledaliških del najdemo tudi številne orkestralne in komorne kompozicije – simfonije, koncerte, godalne kvartete, samospeve in duete, oratorije, kantate, sonate in druga komorna dela. Sonata za flavto in klavir v C-duru, A 503 (1819) po svoji strukturi spominja na skladateljeve operne uverture. Skladbo uvaja počasni lirični uvod v molovi tonaliteti – Largo, temu pa sledi hitri Allegro v sonatni obliki s poskočno prvo temo v C-duru. Druga tema ekspozicije v dominantnem G-duru sprva nastopi v klavirju, nato jo prevzame flavta. Ekspoziciji sledi krajša izpeljava prve in druge teme v dvogovoru dveh instrumentov, sonata pa se zaključi z reprizo obeh tem.

Francoski skladatelj Camille Saint-Saëns je v svoji karieri ustvaril številne karakterne instrumentalne skladbe, v katerih je raziskoval zvočne barve posameznih instrumentov. Romanca, op. 37 je nastala leta 1871, tik po francosko-pruski vojni, ko so si francoski skladatelji prizadevali za širitev francoske glasbe. Istega leta je Saint-Saëns ustanovil glasbeno društvo Société Nationale de Musique, katerega glavni cilj je bil prav spodbujanje in širjenje novih skladb francoskih skladateljev. Izvorna verzija Romance za flavto in klavir je krstno izvedbo doživela prav na koncertu društva aprila 1872. Flavtista Paula Taffanela je na klavirju spremljal skladatelj. Kljub kratkosti skladba vsebuje številne harmonske in melodične domisleke, zaradi česar je delo hitro postalo priljubljeno med flavtisti. Pozneje ga je Saint-Saëns priredil in mu dodal orkestrsko spremljavo.

Sonata za flavto in klavir, op. 167 (1882), ki je danes bolj znana pod imenom Sonata Undine, je gotovo najbolj znana skladba nemškega skladatelja, pianista, dirigenta in pedagoga Carla Reineckeja. Z naslovom Undine je skladatelj sonatno obliko povezal z zunajglasbenim programom. Ta temelji na istoimenski pravljični noveli nemškega romantičnega pisatelja Friedricha de la Motta Fouquéja iz leta 1811. Štirje stavki Reineckejeve sonate v e-molu tako slikajo zgodbo vodne prikazni Undine, ki želi postati nesmrtna, kar lahko doseže le preko prave ljubezni in poroke s smrtnim moškim. Prvi stavek, ki sledi Undine v podvodnem svetu, je v glasbi portretiran z valovitimi melodijami v partu flavte. Igriva narava mlade Undine, ki zapusti vodni svet, je v drugem stavku naslikana s prepletajočimi se melodijami flavte in klavirja. Vitez Huldebrand, Undinin izbranec, je portretiran s klavirsko melodijo z ljudskim značajem. Tretji stavek slika idilično zakonsko življenje zaljubljenega para, ki pa se v četrtem stavku prevesi v prepir med zakoncema.

Janez Matičič spada med najvidnejše sodobne slovenske skladatelje. Njegov zgodnejši opus je nastal pod vplivom klasike, romantike in impresionizma, po izpopolnjevanju v Parizu pri sloviti Nadji Boulanger pa se je usmeril v sodobnejše kompozicijske tokove. Tako med njegovimi kompozicijami najdemo elektroakustična dela, koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, prav posebno mesto pa v skladateljevem opusu zavzema klavirska glasba, ki jo je interpretiral tudi sam. Cikel Trois morceaux, op. 17 je nastal leta 1949. Sestavljen je iz treh liričnih stavkov – Prélude, Air in Nocturne. Skladbo je leta 1951 krstno izvedel slovenski koncertni violinist in pedagog Igor Ozim.

Sonata za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 (1888) predstavlja zadnjo od treh sonat za to zasedbo nemškega skladatelja Johannesa Brahmsa. Vse tri skladbe so nastale v skladateljevem zrelem obdobju ustvarjanja. Sonato za violino in klavir št. 3 je Brahms posvetil slavnemu dirigentu in pianistu Hansu von Bülowu, ki je pogosto izvajal njegova klavirska in orkestralna dela. Uvodni Allegro v sonatni obliki prinaša lirično prvo temo v violini, druga tema pa se pojavi v klavirskem partu. Drugi stavek Adagio je Brahms zasnoval kot spevno arijo za violino s spremljavo klavirja. V tretjem stavku je skladatelj tradicionalni scherzo nadomestil z intermezzom, skladba pa se zaključi s finalom Presto agitato, zopet v sonatni obliki, ki predstavlja vrhunec sonate.

Monika Marušič


Flavtistka Barbara Spital (rojena 1997) je svoje glasbeno izobraževanje pričela na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. dr. Mileni Lipovšek. Leta 2022 je v razredu red. prof. dr. Karoline Šantl Zupan na Akademiji za glasbo diplomirala s summa cum laude. Nastopala je na številnih državnih in mednarodnih tekmovanjih, na katerih je posegala po najvišjih mestih. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Sodeluje v projektih komornega orkestra Amadeo Orchestra, simfoničnega orkestra Pehlivanian Opera Academy ter ansambla za sodobno glasbo Neofonía. Leta 2016 je bila izbrana v projektu Side by side in tako nastopila s Kraljevim orkestrom Concertgebouw Amsterdam. Od leta 2016 redno sodeluje kot flavtistka in pikolistka s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoničnim orkestrom SNG Opera Ljubljana. S harfistko Najo Mohorič sestavljata Duo Eunoia. Kot solistka ali komorna glasbenica nastopa na različnih projektih in festivalih, kot so: Glasbena mladina ljubljanska, Glasbena mladina Slovenije, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Starnberger Musiktage, Academie Festival des Arcs in drugi. Svoje znanje redno izpopolnjuje pri priznanih slovenskih in tujih profesorjih, kot so: Martin Belič, Eva Nina Kozmus, Philippe Bernold, Julien Beaudiment, Andrea Lieberknecht, Juliette Hurel, Stefanie Winker in drugi. Je prejemnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za študijsko leto 2019/20.

*
Ela Krstić (rojena 2000) je šolanje začela na Glasbeni šoli Vič - Rudnik, nato pa nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Volodje Balžalorskega. Leta 2022 je z odliko diplomirala v razredu prof. Janeza Podleska, pri katerem zdaj nadaljuje magistrski študij. Tekom šolanja je prejela več nagrad na tekmovanjih: na državnem tekmovanju Temsig srebrno (2012, 2021) in zlato plaketo (2015, 2018), prav tako zlato plaketo in tretjo nagrado s klavirskim triom (2017), na mednarodnem tekmovanju Ars Nova Trieste prvo nagrado (2014) in drugo nagrado (2013), na tekmovanju Fantast v Bečeju prvo nagrado (2013) in na tekmovanju Poreč Fest drugo nagrado (2018). Dodatno se je izpopolnjevala na seminarjih in mojstrskih tečajih pri profesorjih, kot so: Latica Honda-Rosenberg, Wonji Kim Ozim, Sreten Krstić, Anke Schittenhelm, Sandor Javorkai, Nadežda Tokareva, Petra Kovačič, Anđelko Krpan. Maja 2022 je v okviru cikla Solo e da camera izvedla solistični recital na Magistratu, nastopala pa je tudi v okviru Festivala Bled in Festivala Ljubljana. Kot substitut redno sodeluje z Orkestrom Slovenske filharmonije, za sezono 2023 pa je uspešno opravila avdicijo za Mladinski orkester Gustava Mahlerja.

Sae Lee je po študiju na Šoli za glasbo Toho Gakuen v Tokiu z odliko diplomirala iz klavirja in komorne glasbe na Pariškem glasbenem konservatoriju pri Michelu Beroffu in Ericu Le Sageu. Je prvonagrajenka več tekmovanj, med njimi mednarodnih klavirskih tekmovanj Città di Padova in Albert Roussel ter tekmovanj komorne glasbe Fnapec, Carlo Soliva in Cidade de Alcobaça. Nastopila je na priznanem pariškem festivalu Piano à Enghien, na mednarodni konferenci Nevada-Semipalatinsk pod pokroviteljstvom kazahstanske vlade in UNESCA ter v televizijskem programu japonske nacionalne televizije NHK Classic Club. Kot solistka je koncertirala s Sofijsko in Plevensko filharmonijo, Filharmoničnim orkestrom Kansai in z Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je izvedla Simfonijo Turangalîla O. Messiaena. Umetniško sodeluje z baletnimi plesalci svetovnega slovesa, kot so: Aurélie Dupont (direktorica Baleta Pariške nacionalne opere) in Kevin O’Hare (direktor londonskega Kraljevega baleta). Zaposlena je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.


Prihajajoči koncerti

| | SEP 1 PET

Draga srednješolka / srednješolec,

Mešani mladinski pevski zbor Veter 16:00, Krekov trg 2, Šentjakobsko gledališče, 2. nadstropje levo, vhod pri predoru
| | OKT 9 PON

Glasbena ulica, 9.10.2023

19:00, Velika dvorana KGBL OE Glasbena šola (Vegova ulica 7, Ljubljana)
| | OKT 18 SRE

Mladi mladim, 18.10.2023

19:30, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
| | OKT 24 TOR

Zvoki mladih, 24.10.2023

19:30, Rdeča dvorana Magistrata
| | OKT 25 SRE

Dobimo se, 25.10.2023

19:30, Rdeča dvorana Magistrata

Na sporedu


| | MAR 6 PON
6. marec 2023 19:30 Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
5.00 €

Povej naprej