

Sofiia Chornei, fagot
Diana Marković, klarinet
Nika Tkalec, klavir
Spored:
Antonio Vivaldi (1678–1741):
Koncert za fagot v a-molu, RV 497
I. Allegro molto
II. Andante molto
III. Allegro
Ivo Petrić (1931–2018):
Sonata za fagot in klavir
I. Allegretto
II. Recitativo - Largo espressivo
III. Vivo e giocoso
Werner Pirchner (1940–2001):
Mit FaGottes Hilfe (Z božjo pomočjo) za solo fagot
I. Durch die Lagen (Skozi lege)
II. Heiße Rohre – Kadenz (Vroče cevi – kadenca)
III. Rasch und Resch (Hitro in odločno)
IV. Ahorn (Javor)
V. „Als ich in die Sonne schaute, glaubt' ich, das Verborgene zu sehen.“
(»Ko sem gledal v sonce, sem verjel, da vidim skrito.«)
VI. Wie gepfiffen (Kot zažvižgano)
*
Arnold Bax (1883–1953):
Sonata za klarinet in klavir
I. Molto moderato
II. Vivace
Tomaž Habe (1947):
Tako in tako za klarinet in klavir
Luigi Bassi (1833–1871):
Koncertna fantazija po motivih iz Verdijeve opere Rigoletto
_______________________________________________________________
Koncert za fagot v a-molu Antonija Vivaldija sodi med najbolj znane primere baročnega koncerta za ta inštrument. Vivaldi je fagotu namenil izjemno obsežen opus, kar kaže na tehnično razvitost izvajalcev njegovega časa in na zanimanje za barvne možnosti nizkega pihala. Koncert je zasnovan v značilni tridelni obliki hitro-počasi–hitro. Prvi stavek, Allegro molto, temelji na jasnem ritornelnem principu – orkester na začetku predstavi glavno tematsko gradivo. Ta uvodni del – ritornel – določi tonaliteto in značaj stavka. Nato nastopi solist (v tem primeru fagot) z epizodo, ki običajno razvija ali variira motive iz ritornella. Andante molto v srednjem delu prinaša umirjeno, spevno linijo in večjo harmonsko zadržanost. Sklepni Allegro ponovno vzpostavi energijo uvoda ter zaključi delo z izrazito ritmično odločnostjo.
Sonata za fagot in klavir Iva Petrića predstavlja pomemben prispevek k slovenski literaturi za pihala. Nastala je v času, ko je skladatelj razvijal lastno govorico med modernističnimi vplivi sredine 20. stoletja in težnjo po jasni oblikovni preglednosti. V prvem stavku, Allegretto, se fagot in klavir vključujeta v enakovreden dialog, pri čemer sta poudarjena motivična obdelava in kontrast med linearnim ter akordičnim mišljenjem. Ritem ima pomembno vlogo, pogosto v obliki sinkop ali poudarjenih metričnih premikov. Drugi stavek, Recitativo – Largo espressivo, razširi izrazni prostor v smeri introspekcije. Fagot prevzema skoraj govorno vlogo, klavir pa s harmonskimi plastmi oblikuje zvočno ozadje. Sklepni Vivo e giocoso prinaša večjo ritmično razgibanost, ostrejše poudarke in igriv značaj, ki sonato zaokroži v dinamično celoto.
Skladba Z božjo pomočjo za solo fagot Wernerja Pirchnerja je zasnovana kot niz šestih kontrastnih odsekov. Pirchner je bil skladatelj z izrazitim individualnim jezikom, ki je združeval vplive sodobne umetne glasbe, improvizacije in alpskega glasbenega izročila. V delu Durch die Lagen (Skozi registre) raziskuje tehnične možnosti prehajanja med registri. Heiße Rohre – Kadenz (Vroče cevi – kadenca) poudarja zvočne učinke in virtuozno svobodo, značilno za kadenco. Rasch und Resch (Hitro in odločno) prinaša kratke, ostro oblikovane geste. Ahorn (Javor) je bolj zadržan in zvočno pregleden. Peti del z dolgim naslovom Als ich in die Sonne schaute, glaubt' ich, das Verborgene zu sehen (Ko sem gledal v sonce, sem verjel, da vidim skrito) deluje kot refleksivno jedro skladbe, kjer se poudarek prenese na barvo tona in dolge fraze. Zaključni Wie gepfiffen (Kot zažvižgano) uvaja lahkotnejši, skoraj igriv značaj. Delo kot celota zahteva tehnično suverenost in izrazno natančnost, saj je vsak odsek jasno profiliran.
Sonata za klarinet in klavir Arnolda Baxa izhaja iz poznoromantičnega okolja britanske glasbe prve polovice 20. stoletja. Čeprav je Bax danes znan predvsem po simfonijah in orkestralnih delih, je v komorni glasbi izrazito razvil občutek za barvo, melodično širino in harmonsko prefinjenost. Bax je bil izrazit melodik, kar se kaže v široko zasnovanih tematskih linijah. Delo je dvostavčno, kar je za sonatno obliko nekoliko neobičajno, vendar Bax v obeh obsežnejših stavkih ustvari dovolj kontrastov in razvojnih lokov, da forma deluje zaokroženo. Prvi stavek, Molto moderato, temelji na postopnem razvijanju motivov in bogati harmoniji. Linija klarineta se prepleta s klavirskim partom, ki ni zgolj spremljava, temveč aktivno oblikuje strukturo. Drugi stavek, Vivace, prinaša več gibanja in kontrastov. Hitrejši tempo poudari prožnost instrumenta ter dinamično izmenjavo med obema izvajalcema.
Tako in tako za klarinet in klavir Tomaža Habeta odraža skladateljev prepoznaven odnos do sodobnega glasbenega jezika. Delo temelji na kratkih motivih, ritmičnih premikih in jasnih formalnih odsekih. Delo je zasnovano kot komorno z izrazito dialogično strukturo. Klarinet in klavir delujeta v tesni povezavi, pri čemer se izmenjujeta v vodilni vlogi. Harmonski jezik je sodoben, vendar ne radikalno avantgarden; skladatelj ohranja stik z melodično prepoznavnostjo in jasnim oblikovnim lokom. Naslov namiguje na določeno distanco ali ironijo, ki se kaže v kontrastih med zadržanimi in izrazitejšimi odlomki ter v igranju z zvočno napetostjo.
Koncertna fantazija po motivih iz Verdijeve opere Rigoletto Luigija Bassija predstavlja tipičen primer virtuozne parafraze 19. stoletja. Takšna dela so bila namenjena predstavitvi tehničnih sposobnosti solista in hkrati popularizaciji opernih melodij v koncertnem okolju. Bassi je izbral prepoznavne teme iz Verdijeve opere ter jih oblikoval v zaporedje variacij, pasaž in briljantnih kadenc. Glasbeno dogajanje klarineta zahteva obsežen razpon, hitro artikulacijo in natančno intonacijo, medtem ko klavir podpira dramaturgijo in poudarja operni značaj tematskega gradiva. Delo združuje virtuoznost z jasno prepoznavno melodiko ter zaključuje program v izrazito koncertantnem tonu.
_______________________________________________________________
Sofiia Chornei se je rodila leta 2005 v Kijevu v Ukrajini. Svojo glasbeno pot je začela na Glasbeni šoli št. 4 v Kijevu, kjer je zaključila šestletni program s klarinetom. Nato je nadaljevala šolanje na Glasbeni gimnaziji Gliere v Kijevu, kjer je pri petnajstih letih začela igrati fagot. Bila je na izmenjavi na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v Hannovru v 5. semestru (3. letnik) pod mentorstvom profesorja Benceja Bogányja, preostanek 3. letnika je zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom profesorja Zorana Miteva. Kot fagotistka je dejavna v številnih orkestrih in komornih zasedbah. Od leta 2022 je članica Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine (YsOU), od leta 2023 pa Slovenskega mladinskega orkestra (SMO). Nastopila je na številnih uglednih koncertih in festivalih po Evropi, med drugim v Koncertni hiši v Berlinu (2023), na Luzernskem festivalu (2024), na Festivalu Berlioz (2024), Akademiji Kronberg (2024, 2025) ter v Slovaški filharmoniji v Bratislavi (2025). Leta 2024 je v sodelovanju z Akademijo Sibelius nastopila na skupnem orkestrskem projektu. Kot komorna glasbenica je leta 2024 s sekstetom Sonus Ventis osvojila zlato nagrado na 53. tekmovanju TEMSIG ter nastopila v Sofiji v Bolgariji. Prav tako je osvojila prvo nagrado na IV. vseukrajinskem tekmovanju izvajalcev na pihalih. Leta 2025 je kot solistka na 54. tekmovanju TEMSIG prejela srebrno nagrado.
Diana Marković (Reka, 2003) je svoje glasbeno izobraževanje začela na Umetniški šoli Matka Brajše Rašana v Labinu na Hrvaškem, v razredu prof. Tončija Trinajstića. Leta 2018 je šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni šoli Ivana Matetića Ronjgova v Reki pod vodstvom profesorja Gorana Prše. Po maturi leta 2022 se je vpisala na dodiplomski študij klarineta na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala v razredu red. prof. Jožeta Kotarja ter asistentov Davida Gregorca in Petra Kudra. Dodiplomski študij je uspešno zaključila junija 2025. Med izobraževanjem je aktivno sodelovala na številnih tekmovanjih na državni in mednarodni ravni ter dosegala vidne uspehe. Leta 2022 je na 60. hrvaškem državnem tekmovanju v organizaciji HDGPP osvojila prvo nagrado, leto kasneje pa je na 6. mednarodnem tekmovanju Woodwind & Brass prejela prvo nagrado in naziv laureatka v finalu tekmovanja. Leta 2025 je osvojila tretje mesto na 1. mednarodnem tekmovanju za klarinetiste Portus Naonis v Pordenoneju v Italiji. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev priznanih pedagogov, med katerimi so François Benda, Gabor Varga, Luis Gomez, Nikola Srdić, Đuro Pete, Stephan Vermeersch, Vitor Fernandes, Mate Bekavac in drugi. Trenutno je študentka 1. letnika magistrskega študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer se izpopolnjuje v razredu prof. Jožeta Kotarja in asistenta Petra Kudra.
Nika Tkalec je leta 2011 s posebno pohvalo summa cum laude diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Tomaža Petrača. Dodatno se je izobraževala na Kraljevem konservatoriju za glasbo v Madridu pri profesorici Pilar Bilbao. Kot solistka je nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije, Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana, s Simfoničnim orkestrom Glasbene šole Krško, Pihalnim orkestrom Krško ter z Brass bandom Slovenija. Je dobitnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo UL ter nagrajenka nekaj državnih in mednarodnih tekmovanj. Redno koncertira na slovenskih odrih kot korepetitorka in komorna glasbenica. Sodeluje na festivalih, kot so Festival Lent, Samoborska glasbena jesen, EPTA, AS in Euritmia, v ciklih Glasbene mladine ljubljanske, na seminarjih, poletnih šolah (Celje, Radenci, Kranjska Gora, Dobrna, Podsreda), spremlja mlade glasbenike na tekmovanjih, poletnih šolah, avdicijah in recitalih. Trenutno deluje kot profesorica klavirja na Glasbeni šoli Vrhnika in kot strokovna sodelavka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.