MLADI MLADIM

Mladi mladim, 22.11.2023

Tevž Kupljenik, oboa
Tadej Horvat, klavir
*
Ana Rupar, violina 
Beata Ilona Barcza, klavir


Spored:

Georg Philipp Telemann (1681–1767), prir. Hugo Ruf:
Sonata za oboo in basso continuo v e-molu, TWV 41:e6
Largo
Allegro
Grave 
Vivace

Eugène Bozza (1905–1991):
Fantaisie pastorale za oboo in klavir, op. 37

Katarina Pustinek Rakar (1979):
e.mon@si

*

Matija Bravničar (1897–1977): 
Suonata in modo antico (Suonata v starem slogu)
Preludio
Aria
Finale

Ernest Chausson (1855–1899):
Poème (Pesem), op. 25

Georg Philipp Telemann je bil za časa svojega življenja znan in izredno cenjen skladatelj. Večino življenja je deloval na področju cerkvene glasbe. Preden se je leta 1721 dokončno ustalil v Hamburgu, kjer je prevzel glasbeno vodstvo tamkajšnjih petih glavnih cerkev, je pomembne glasbene položaje zavzemal v številnih nemških mestih, med drugim tudi v Leipzigu, kjer je po njegovem odstopu mesto kantorja v cerkvi sv. Tomaža prevzel J. S. Bach. Po opusu ohranjenih glasbenih del velja Telemann za enega najbolj plodovitih skladateljev v zgodovini nasploh. Sonata za oboo in basso continuo v e-molu spada v zbirko solo in trio sonat Essercizii musici, v kateri je skladatelj združil dvanajst solističnih sonat za različne melodične instrumente s spremljavo bassa continua in dvanajst trio sonat. Zbirka je bila izdana v času skladateljevega bivanja v Hamburgu. Vsako izmed solističnih sonat je Telemann prilagodil zvočnosti in izraznosti posamičnih instrumentov, s čimer je ustvaril velik doprinos h komorni glasbi 18. stoletja.

Francoski skladatelj in violinist Eugène Bozza je ustvaril številna simfonična, operna, koncertna in druga dela večjih formatov, danes pa je najbolj znan po skladbah za komorne sestave, predvsem pihalne zasedbe, za katere je napisal več kot 250 del. Za njegove kompozicije je značilno eklektično združevanje različnih glasbenih slogov (vanjo na primer vdirajo elementi jazza), še najbolj pa se približujejo oznaki neoklasicizma. Znan je po svojih učnih tehničnih skladbah za različne instrumente, tehnična zahtevnost pa se pogosto odraža tudi v njegovih ostalih delih. Fantasie pastorale za oboo in klavir je Bozza napisal leta 1939 za tekmovanje Pariškega konservatorija. Skladba je enostavčna, vendar njena struktura v sebi skriva tri kontrastne dele. Uvaja jo solistični part oboe, ki ga je Bozza z uporabo sintetičnih lestvic približal orientalski zvočnosti. Temu sledi lirični sredinski del skladbe, v katerem melodije v partu oboe spremljajo klavirski akordi, delo pa zaključi živahna melodija s hitrimi pasažami, ki v ospredje zopet postavijo virtuoznost oboe.

Katarina Pustinek Rakar
je na ljubljanski akademiji za glasbo magistrirala iz kompozicije in glasbene teorije, že v srednješolskih letih pa je na konservatoriju obiskovala tudi ure petja in oboe. Tako njene skladbe večinoma obsegajo vokalna dela, za katera prejema redna naročila. Je ena izmed vidnejših predstavnic novega vala slovenskih skladateljev vokalne glasbe, za katero je prejela številne nagrade – med njimi gotovo izstopa zmaga ženskega zbora Carmen manet z izvedbo njene skladbe Adrca na zborovski Evroviziji (Eurovision Choir of the Year) v Rigi (Latvija). V njenih delih je prepoznati širok slogovni razpon, od tradicionalnih tehnik do modernejših, prostih kompozicijskih in oblikovnih prijemov. Takšne pristope odraža tudi skladateljičina skladba e.mon@si, ki je nastala kot obvezna skladba za Mednarodno tekmovanje mladih pihalcev Emona 2015. V skladbi se spevni deli izmenjujejo z virtuoznimi izseki s hitrimi lestvičnimi pasažami.

Matija Bravničar je po študiju violine obiskoval ure kompozicije pri Mariju Kogoju in Slavku Ostercu. Njegov opus obsega glasbenogledališka dela, komorne kompozicije, simfonična glasbena dela in mnoge simfonične pesnitve. Deloval je na vodilnih položajih številnih slovenskih glasbenih društev, sestavov in ustanov ter kot profesor kompozicije in glasbene teorije na ljubljanski akademiji za glasbo. Že od zgodnjih skladateljskih let si je prizadeval za ustvarjanje glasbe s slovensko identiteto, kar se v njegovih kompozicijah kaže predvsem kot prevzemanje ljudske glasbene motivike in oživljanje njenega duha ter iskanje in ustvarjanje abstraktnega slovenskega glasbenega izraza. Poleg pomembnega doprinosa na področju simfonične glasbe je ustvaril enega najobsežnejših in najpomembnejših opusov za violino v slovenski glasbeni literaturi. Suonata in modo antico (1948) je nastala v povojnem obdobju, ko je za Bravničarjeva dela značilna absolutnost glasbenega izraza. V delu se je skladatelj poslužil baročnih in klasicističnih kompozicijskih prijemov – tako že tristavčna struktura dela spominja na baročno sonato –, obenem pa se delo na trenutke odmika od tradicije, s čimer spominja na neoklasicistične pristope skladateljev iz začetka 20. stoletja. 

Ernest Chausson
se je po doktoratu iz prava vpisal na pariški konservatorij, kjer je študiral pri Julesu Massenetu in Césarju Francku. V približno istem času se je na potovanju v Bayreuthu seznanil z operami in glasbenimi dramami Richarda Wagnerja, ki so nanj napravile močan vtis (ta je na primer viden v Chaussonovi edini operi Kralj Artur /1896/, za katero je po Wagnerjevem vzoru sam zložil libreto in uporabil mrežo vodilnih motivov), obenem pa se je zavzemal za razvoj in širitev glasbe francoskih skladateljev. Njegova skladba Poème, ki je bila sprva napisana za violino in orkester, sodi med stalnice violinskega repertoarja in najbolj priljubljena Chaussonova dela nasploh. Pozneje je delo priredil tudi za spremljavo klavirja. Pobudo za skladbo naj bi Chaussonu dal belgijski violinist Eugène Ysaÿe, ki je skladatelja sprva prosil za violinski koncert, vendar se je Chausson raje odločil za krajše delo. Skladbo je napisal v rapsodični, oblikovno svobodni formi, z izmenjevanjem hitrih in počasnih tempov in melanholičnim izrazom, ki je značilen tudi za številna druga skladateljeva dela.

Monika Marušič


Tevž Kupljenik je 17-letni slovenski oboist. Oboo je začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu profesorja Ernesta Jazbeca in kasneje profesorice Anje Jazbec. Trenutno obiskuje 4. letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu profesorice Irmgard Anderl Krajter. V času igranja je postal prvonagrajenec številnih tekmovanj v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem ter v Srbiji. Sodeluje tudi v številnih komornih sestavih in orkestrih, s katerimi je imel priložnost nastopiti že skoraj po celi Evropi. Uveljavlja se tako kot solist kot orkestrski glasbenik. Je prvi oboist Kraljevega Concertgebouw Young 2022 orkestra v Amsterdamu in oboist v Mahler Student Festival Orchestra v Belgiji. Kot solist je prvič  nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto ter nedavno z Orkestrom Slovenske filharmonije. Je prejemnik nagrade talent leta 2016, ki jo podeljuje Krka d.d.. V času šolanja na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto, je bil dvakrat razglašen za učenca šole. Februarja 2023 mu je Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podelil tudi Škerjančevo nagrado za leto 2022. Njegov talent potrjujejo tudi svetovno znani oboisti, kot so Aleksej Ogrinčuk, Emmanuel Abbühl, Tom Owen in drugi.

Pianist Tadej Horvat je leta 2005 z odliko diplomiral na ljubljanski akademiji  za glasbo v razredu prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak ter junija 2007 zaključil specialistični študij v razredu prof. Aleksandra Madžarja v Bernu. Za študijske uspehe je prejel Škerjančevo in dve Prešernovi nagradi. Je prejemnik zlatih plaket, nagrad ter posebnih priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Kot solist je nastopil s slovenskimi in tujimi orkestri, s katerimi je izvedel različne klavirske koncerte (Mendelssohn, Rahmaninov, Beethoven, Osredkar, Adamič). Na 32. mednarodni konferenci EPTA je izvedel solistični recital v okviru projekta Mednarodni pianissimo. Februarja 2013 je v okviru abonmajskega koncerta Noč klavirjev v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija izvedel Lisztov klavirski koncert. Julija 2014 je na povabilo slovenske ambasade s flavtistom Matejem Grahkom koncertiral v znamenitem Kennedy Centru v Washingtonu. Bil je dirigent Revijskega orkestra Divertimento, s katerim je poustvarjal zabavno in filmsko glasbo, ter zanj ustvaril nekaj avtorskih del in priredb. V zadnjih letih sodeluje z uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki na najpomembnejših dogodkih in prireditvah po Sloveniji in v tujini. Kot korepetitor na tekmovanjih prejema številne posebne nagrade za zgledno umetniško sodelovanje. Od leta 2015 vodi klavirski seminar v okviru poletne šole Arsensei. Zaposlen je kot korepetitor in profesor klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter sodeluje z Akademijo za glasbo Ljubljana kot strokovni sodelavec.

*

Ana Rupar se je rodila leta 2002 v glasbeni družini. Violino je začela igrati pri šestih letih na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Nini Zalokar, njena profesorja sta nato bila še Andreja Zupanc in Uroš Bičanin, na srednji stopnji pa Armin Sešek in kasneje Gorjan Košuta, pri katerem nadaljuje dodiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Ana se lahko pohvali z zlatimi priznanji, nagradami in prvimi mesti z državnih tekmovanj Temsig iz violine, komorne igre in solfeggia ter z mednarodnih tekmovanj iz violine in solfeggia. V letošnjem letu je na 6. mednarodnem tekmovanju iz solfeggia prejela srebrno priznanje in tretjo najvišjo uvrstitev med vsemi tekmovalci. Širšemu občinstvu se redno predstavlja z nastopi, recitali in koncerti. Med vidnejšimi so nastop v okviru 61. festivala Ljubljana s pianistko Jeanne Mikitka v Viteški dvorani Križanke, bila je koncertna mojstrica združenega orkestra slovenskih glasbenih šol na slavnostnem koncertu ob 200-letnici glasbenega šolstva na Slovenskem v Cankarjevem domu, novembra 2022 pa je v okviru cikla Tutti nastopila kot solistka s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. V dveh koncertnih večerih v Slovenski filharmoniji in Unionski dvorani Maribor je izvedla Koncert za violino št. 3 v h-molu, op. 61 Camilla Saint-Saënsa, posnetek katerega je bil letos dvakrat predvajan na radiu Ars. Poleg svojih glasbenih dosežkov je Ana redna udeleženka seminarjev pri priznanih profesorjih, kot so Latica Honda-Rosenberg, Sandor Javorkai, Wonji Kim Ozim in Dan Zhu.

Beata Ilona Barcza je pianistka in komorna glasbenica iz Madžarske. Magisterij je zaključila na Univerzi v Pécsu na Akademiji za glasbo in vizualno umetnost (2013). Med šolanjem se je udeležila mnogih tekmovanj, na katerih je osvojila številne prve nagrade. Kot pianistka je redno nastopala na recitalih v Narodnem gledališču Pécs skupaj z odlično sopranistko Marianno Váradi. Beato zanimajo tudi glasbila s tipkami, tipična za staro glasbo. Na Madžarskem se je tri leta dodatno izobraževala v igranju čembala. Na povabilo Malcolma Bilsona se je v Ithaci (ZDA) udeležila njegovega mojstrskega tečaja fortepiana, v Ljubljani pa mojstrskega tečaja za “pedalflügel” Daliborja Miklavčiča. Leta 2015 se je preselila v prestolnico, po prejetju štipendije za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Jasminke Stančul. Kot pianistka je sodelovala na mojstrskih tečajih Vasilija Meljnikova (violina), Žige Branka (violina), Roka Zgonca (violina), Lane Trotovšek (violina), Jake Stadlerja (violončelo), Edite Garčević Koželj (petje), Pie Brodnik (petje), Marianne Váradi (petje) in Andreja Zupana (klarinet). Barcza rada sodeluje tudi s pevci – v Cankarjevem domu je bila članica komornega orkestra za predstave Snežne kraljice (Mathew King). V Slovenski filharmoniji je že večkrat nastopala v različnih sodobnih glasbenih projektih. Kot solistka je v spremstvu orkestra igrala na Madžarskem in v Italiji. V komornih zasedbah je koncertirala po Sloveniji, Avstriji, Švici, Hrvaški in Srbiji. Trenutno dela kot korepetitorka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


Prihajajoči koncerti

| | MAR 6 SRE

Dobimo se, 6.3.2024

Leon Ravnikar, kitara · Diana Marković, klarinet 19:30, Rdeča dvorana Magistrata
| | MAR 11 PON

Prisluhnimo, 11.3.2024

Taja Rijavec, harfa · Godalni kvartet Perpetuum 19:30, Mestni muzej Ljubljana
| | MAR 12 TOR

PETER IN VOLK, 12.3.2024

Policijski orkester 10:30, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 13 SRE

PETER IN VOLK, 13.3.2024

Policijski orkester 10:30, Linhartova dvorana Cankarjevega doma
| | MAR 19 TOR

Ob klavirju, 19.3.2024

Marija Jovanović · Dora Dresler 19:30, Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca

Na sporedu


| | NOV 22 SRE
22. november 2023 19:30 Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
6.00 €

Povej naprej