MLADI MLADIM

Mladi mladim, 22.11.2022

Sara Hartman, rog
Maja Klinar, klavir
*
Nejc Rupnik, violončelo
Anže Rupnik, klavir


Spored:

Richard Strauss (1864–1949): 
Koncert za rog in klavir št. 1 v Es-duru, op.11
I. Allegro 

Robert Schumann (1810–1856), prir: Alec Michaud-Cheney:
Drei Romanzen (Tri romance), op. 94
Nicht schnell
Einfach, innig 
Nicht schnell

Leon Firšt (1994): 
Miniatura za rog in klavir 

*

Pavel Rakar: 
Pet kratkih skladb za violončelo solo
IV. Žurkica

Dmitrij Šostakovič (1906–1975): 
Sonata za violončelo in klavir v d-molu, op. 40
Allegro non troppo
Allegro
Largo
Allegro

Richard Strauss je Koncert za rog št. 1 v Es-duru (1882–1883) napisal v dveh verzijah, in sicer s klavirsko in z orkestrsko spremljavo. Delo spada v skladateljevo zgodnje ustvarjalno obdobje, saj ga je pričel ustvarjati že pri osemnajstih letih. K raziskovanju zmožnosti instrumenta ga je najbrž med drugim spodbudilo dejstvo, da je odraščal ob zvokih roga, saj je bil njegov oče Franz Strauss eden izmed vodilnih hornistov svojega časa. Skladatelj je delo z orkestrsko spremljavo naslovil Waldhornkonzert, s čimer je nakazal, da naj bi bilo namenjeno rogu brez ventilov (nem. Waldhorn), ki je bil tedaj še v redni uporabi, vendar je solistični part na naravnem rogu skoraj neizvedljiv, zato so ga že na prvih koncertih izvajali na francoskem rogu z ventili. Delo je sestavljeno iz treh stavkov (Allegro – Andante – Allegro), ki se navadno izvajajo brez cezur. Danes velja za najpogosteje izvajan koncert za rog iz 19. stoletja.

Tri romance, op. 94 (1849), ki jih je Robert Schumann napisal za zasedbo oboe in klavirja v najbolj plodovitem obdobju svojega življenja, so tudi edino Shumannovo delo za oboo. Vse tri skladbe so v pesemski ABA obliki. Prvo romanco z oznako Nicht schnell uvaja klavir, temu pa sledi glavna tema v partu oboe. Sredinskemu delu v hitrejšem tempu sledi ponovitev glavne teme. Druga romanca, Einfach, innig, je zasnovana kot nekakšen dialog med instrumentoma s spremembami tempa. Zadnjo romanco, ki se vrača k začetni oznaki Nicht schnell, uvaja živahnejši A-del, ki mu sledi mirnejši B-odsek. Nocoj bomo Tri romance slišali v priredbi hornista Aleca Michaud-Cheneyja za rog in klavir.

Leon Firšt, ki prihaja iz glasbene družine, je začel skladati že v osnovnošolskih letih. Danes je eden največkrat nagrajenih in najbolj izvajanih slovenskih skladateljev mlajše generacije tako v Sloveniji kot na tujem. Leta 2018 je na mednarodnem tekmovanju iz glasbene kompozicije v filipinskem mestu Banaue prejel veliko nagrado za skladbo The Story of Ifugao, med njegove najpomembnejše nagrade pa gotovo sodita tudi kristalni grb Mestne občine Celje in Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani iz leta 2017. Med najbolj znana dela mladega skladatelja gotovo spada glasba za muzikal Veronika Deseniška, sicer pa njegov dosedanji opus obsega več kot šestdeset simfoničnih, komornih in solističnih skladb, ki so jih izvajali tudi v Avstriji, Nemčiji, Srbiji, Španiji, na Madžarskem, Nizozemskem in na Hrvaškem. Nocoj bomo slišali skladateljevo Miniaturo za rog in klavir.

Slovenski violončelist in skladatelj Pavel Rakar je o svojem delu Pet kratkih skladb za violončelo solo zapisal: »Pravijo, da če imaš nekaj daru za risbo in močno zgodbo, hitro pristaneš pri stripu. In pričujoče skladbe so nekakšen glasbeni strip. Strip, ki govori o odraščanju v Portorožu tam nekje v sedemdesetih, osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V enem naših najlepših, a hkrati v poletnem času glasbeno najbolj onesnaženih krajev. Kraju, kjer si lahko v soboto zvečer hkrati slišal gospel koncert Golden Gate kvarteta iz Avditorija Portorož, pet različnih hotelskih bendov, frajtonarico iz oddaljenega čolna in mimoidočega, ki si je požvižgaval svoje pesmi. Kraju brezskrbnih poletnih dni, raznih žurk in tudi osebnih stisk. To je čas nepozabnega zvoka starega radia Telefunken, na katerem si v petek zvečer na srednjih frekvencah RAI 3, tam nekje, kjer je na radijskem displeju pisalo Varšava in Moskva, in po neskončno dolgem uvodu moderatorja, lahko poslušal koncerte Charlieja Parkerja, Milesa Davisa in Billa Evansa.«

Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40 je Dmitrij Šostakovič napisal leta 1934, tik preden so sovjetske oblasti cenzurirale nekatera njegova dela, med drugimi tudi opero Lady Macbeth. Sonato je skladatelj posvetil svojemu dobremu prijatelju, violončelistu Viktorju Kubatskemu, ki je delo še istega leta premierno izvedel v Moskvi. Prvi stavek Allegro non troppo je v sonatni obliki: prvi, široko zasnovani temi v partu klavirja sledi nežnejša druga tema, izpeljavi pa repriza druge teme. Drugi stavek z oznako Allegro prinaša značilno ostinatno figuro, ki spremlja prvo temo v klavirskem partu. Z odločnim značajem spominja na skladateljeve zgodnejše kompozicije. Počasni tretji stavek, Largo, uvaja lirična tema v partu violončela. Sonato zaključuje igrivi in živahni Allegro v obliki rondoja, v katerem se glavna tema pojavlja v sogovoru obeh instrumentov. Med posameznimi ponovitvami teme nastopajo epizode, druga epizoda pa je oblikovana kot nekakšna solistična kadenca za klavir.

Monika Marušič


Sara Hartman, se je rodila leta 2001 v Mariboru, v glasbeno družino. Rog je začela igrati pri sedmih letih, pod vodstvom prof. Borisa Dvoršaka na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Glasbeno pot je nadaljevala na Umetniški gimnaziji Konservatorija za glasbo in balet, prav tako pod okriljem prof. Borisa Dvoršaka. Leta 2019 je na tekmovanju International woodwind and brass competition Varaždin prejela prvo nagrado. Leta 2020 je opravila sprejemni preizkus na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer zdaj obiskuje tretji letnik v razredu profesorja Boštjana Lipovška. Svoje znanje redno izpopolnjuje pri številnih znanih hornistih Christian-Friedrichu Dallmannu, Szabolcsu Zempléniju, Andreju Žustu, Mahirju Kalmiku, Viktorju Kirčenkovu, Zoltánu Szőkeju in Johannesu Hinterholzerju. Poleg akademskih orkestrov sodeluje pri Brass Bandu Slovenija, v privatnem simfoničnem orkestru Georga Pehlivaniana, Simfoničnem orkestru Cantabile in Simfoničnem orkestru Crescendo. Kot solistka je nastopila z Mednarodnim rotarijskim orkestrom Leibnitz ter Pihalnim orkestrom Pošta Maribor. Oktobra letos je opravila tudi avdicijo za honorarno sodelavko kot druga hornistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija.

Pianistka Maja Klinar je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Acija Bertonclja. V času študija se je izpopolnjevala na mednarodnih tečajih, med drugim tudi pri prof. Pierru Sancanu. Kot umetniška sodelavka je zaposlena na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ukvarja pa se tudi s pedagoškim delom. Kot klavirska spremljevalka redno sodeluje na mojstrskih tečajih doma in v tujini.

*

Nejc Rupnik je glasbeno pot pričel na Glasbeni šoli Vrhnika pri prof. Almiri Hamidullini, zadnji dve leti nižje glasbene šole pa je bil učenec prof. Damirja Hamidullina na Glasbeni šoli Vič - Rudnik. Šolanje je nadeljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik. Zdaj je študent tretjega letnika dodiplomskega študija na Univerzi Mozarteum pri prof. Enricu Bronziju. Je večkratni nagrajenec državnih in mednarodnih tekmovanj solistično in tudi z zasedbo Klavirski trio Rupnik, v kateri že trinajsto leto igra s sestro Manco in bratom Anžetom. Nejc je prejemnik dveh Škerjančevih nagrad Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leti 2015 in 2018. Je član ansambla violončel Cello Attacca! pod mentorstvom prof. Karmen Pečar Koritnik, s katerim se je večkrat predstavil tudi kot solist. Igra na violončelo (l. 2011)  goslarske mojstrice Katharine Abbühl iz Cremone.

Anže Rupnik (rojen 1998) se je pričel učiti klavir pri prof. Kaji Stražar na Glasbeni šoli Vrhnika. Izobraževanje je nadaljeval na Gimnaziji Poljane ter vzporedno na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Sijavuša Gadžijeva. Sedaj je študent tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Je večkratni nagrajenec državnih in mednarodnih tekmovanj solistično in tudi z zasedbo Klavirski trio Rupnik, v kateri že trinajsto leto igra s sestro Manco in bratom Nejcem. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015. Svoje znanje redno izpopolnjuje na mojstrskih tečajih pri prof. Tatjani Ognjanovič, prof. Sijavušu Gadžijevu, prof. Konstantinu Boginu, prof. Aleksandru Mndojantsu, prof. Valeriju Piasetskem ter prof. Andreasu Groethuysenu. Kot nagrajenec avdicije za solistične nastope z orkestri na Akademiji za glasbo je decembra 2021 skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedel Šostakovičev 2. klavirski koncert v F-duru v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji.


Prihajajoči koncerti

| | SEP 1 PET

Draga srednješolka / srednješolec,

Mešani mladinski pevski zbor Veter 16:00, Krekov trg 2, Šentjakobsko gledališče, 2. nadstropje levo, vhod pri predoru
| | OKT 9 PON

Glasbena ulica, 9.10.2023

19:00, Velika dvorana KGBL OE Glasbena šola (Vegova ulica 7, Ljubljana)
| | OKT 18 SRE

Mladi mladim, 18.10.2023

19:30, Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
| | OKT 24 TOR

Zvoki mladih, 24.10.2023

19:30, Rdeča dvorana Magistrata
| | OKT 25 SRE

Dobimo se, 25.10.2023

19:30, Rdeča dvorana Magistrata

Na sporedu


| | NOV 22 TOR
22. november 2022 19:30 Kosovelova dvorana Cankarjevega doma
5.00 €

Povej naprej