Val Jelenski, violina
Beata llona Barcza, klavir
*
Metka Črnugelj, flavta
Mateja Hladnik, klavir

Spored:

Janez Matičič (1926–2022): 
Štiri uspavanke za violino in klavir, op. 50
II.

Claude Debussy (1862–1918): 
Sonata za violino in klavir
Allegro vivo 
Intermède: Fantasque et léger
Finale: Très animé

Ernest Chausson (1855–1899): 
Pesem, op. 25 

*

Georg Philipp Telemann (1681–1767): 
Fantasia št. 11 v G-duru

Bohuslav Martinů (1890–1959): 
Sonata za flavto in klavir
Allegro moderato
Adagio
Allegro poco moderato

Vito Žuraj (1979): 
Tango

Janez Matičič je izrazito modernističen avtor, dolgo povezan s Parizom, kjer je deloval tudi v krogu okoli Olivierja Messiaena. To se v njegovi glasbi pozna predvsem v bogati, pogosto barvni harmoniji, ritmični iznajdljivosti, zanimanju za zvočno teksturo ter razmerju med barvo in obliko. Pri delu Štiri uspavanke za violino in klavir ne gre za klasične uspavanke v smislu preproste melodije, ampak za razpoloženjske miniature, vsaka s svojim značajem. Violina ima pogosto spevno, skoraj pripovedno vlogo, včasih zelo tiho in zadržano. Druga uspavanka je pogosto označena kot najbolj introvertirana izmed vseh štirih. Njeno razpoloženje je tiho, skoraj zadržano, kot da poslušamo misel, ki se ne želi povsem izreči. Violina se giblje v mirnem, pogosto srednjem registru, klavir pa ustvarja rahlo negotovo harmonijo: akordi so razprti, pogosto brez jasnega tonalnega središča. Ritem je počasen in prožen, brez ostro začrtanega pulza. Uspavanka št. 2 ne deluje kot uspavanka v tolažilnem smislu, temveč bolj kot nočni premislek ali tiho opazovanje. 

Claude Debussy je ena ključnih osebnosti glasbenega prehoda iz romantike v modernizem. Pogosto ga povezujemo z impresionizmom, saj je v svoji glasbi razvil povsem nov odnos do harmonije (modalnost, celotonske lestvice, nefunkcionalni akordi), barve, zvočne atmosfere ter svobodne forme, ki ni več zavezana klasičnim pravilom. Želel je, da glasba ne razlaga, temveč namiguje – podobno kot slikarstvo ali poezija. Debussyjeva Sonata za violino in klavir je njegovo zadnje dokončano delo. Spada v načrtovani cikel šestih sonat (dokončal je le tri), ki si jih je zamišljal kot poklon francoski glasbeni tradiciji. Gre za kratko, a zelo intenzivno delo, kjer sta violina in klavir enakovredna sogovornika. Prvi stavek je živahen, razgiban in fragmentaren. Glasba je polna napetosti in nemira, a tudi elegance. Drugi stavek je igriv, muhast in Zadnji stavek je energičen, virtuozno napet in ekspresiven. Glasba ostaja zgoščena, kratka, skoraj rezka – kar je pogosto razumljeno kot odsev skladateljevega notranjega boja v zadnjih letih življenja.

Ernest Chausson je bil francoski skladatelj pozne romantike, umeščen med Césarja Francka (svojega učitelja) in mlajšo generacijo, kamor sodita Debussy in Ravel. Njegova glasba združuje romantično ekspresivnost, bogato, pogosto temno harmonijo in francosko prefinjenost v oblikovanju melodije. Pesem je Chaussonovo najbolj znano delo in eno osrednjih del violinskega repertoarja. Prvotno je bila navdihnjena z literarnim besedilom Ivana Turgenjeva (Pesem triumfirajoče ljubezni), čeprav glasba ni programska v dobesednem smislu. Delo je napisano v enem samem, kontinuiranem stavku, ki pa vsebuje več jasno kontrastnih razdelkov. Bolj kot sonatna oblika gre za svobodno simfonično pesnitev v malem.

Georg Philipp Telemann je eden najpomembnejših baročnih skladateljev, v svojem času celo bolj slaven kot Bach. Bil je neverjetno plodovit in vsestranski, znan po tem, da je znal združevati italijansko melodiko, francosko eleganco in nemško kontrapunktično resnost. Posebej pomemben je njegov prispevek k razvoju instrumentalne solistične glasbe, saj je pisal dela, ki so tehnično zahtevna, a hkrati izrazno zelo jasna in glasbeno komunikativna. Fantazije za flavto solo sodijo med temeljna dela flavtističnega repertoarja. Fantasia št. 11 v G-duru je značajsko svetla, uravnotežena in retorično zelo jasna, tipičen primer poznega baroka. Delo je napisano za flavto brez spremljave, a kljub temu ustvarja vtis večglasja s pomočjo arpeggiiranih figur in kontrastov med melodijo in spremljevalnimi gestami.

Bohuslav Martinů je eden najpomembnejših čeških skladateljev 20. stoletja, slogovno izjemno raznolik. Njegova glasba združuje češko ljudsko ritmiko in melodiko, neoklasicistično jasnost in vplive francoskega okolja. Kljub modernemu jeziku je njegova glasba skoraj vedno komunikativna, ritmično živahna in izrazno neposredna. Sonata za flavto in klavir je nastala proti koncu druge svetovne vojne. Sonata je tridelna, klasične zasnove, vendar s povsem Martinůjevim zvočnim podpisom – ritmično ostro, melodično jasno in harmonsko sodobno. Prvi stavek je živahen, motoričen, z izrazitim pulzom in ponavljajočimi se ritmičnimi vzorci. Drugi stavek je lirično središče sonate. Melodija flavte je dolga, spevna, skoraj vokalna. Harmonija je mehkejša, bolj razprta, z občutkom notranjega miru. Tu se močno pokaže Martinůjeva sposobnost pisanja globoko čustvene glasbe brez patetike. Finale je ritmično živahen in igriv, pogosto z ljudskim pridihom. Sinkope, menjavanje taktov in jasni poudarki dajejo stavku plesni značaj.

Vito Žuraj je predstavnik slovenskih skladateljev mlajše generacije, mednarodno uveljavljen predvsem v Nemčiji in Avstriji. Njegova glasba je znana po izraziti ritmični energiji, jasni, pogosto ostro izklesani gestikulaciji, zanimanju za gib, pulz in telesnost zvoka. Žuraj pogosto izhaja iz žanrov, plesov ali družbenih gest, ki jih nato preoblikuje, razstavi ali potisne v ekstrem. Žurajev Tango ni tango v tradicionalnem smislu, temveč sodobna reinterpretacija plesnega vzorca. Gre bolj za idejo tanga kot za njegov klasični izraz – napetost med bližino in odmikom, med strastjo in nadzorom. Čutiti je značilno “tango” pulziranje, a pogosto razbito, popačeno ali premeščeno. Namesto tekoče plesnosti dobimo občutek zadržane agresije in ironije, kot da tango opazujemo s sodobnim, nekoliko distanciranim pogledom. Izvajalec ni le interpret not, temveč akter na odru, saj skladba zahteva jasno telesno prisotnost in zavest o gibu.

Violinistka Val Jelenski je lani diplomirala na Akademiji za glasbo v razredu profesorja Žige Branka, pri katerem letos opravlja magistrski študij. Leta 2025 je kot solistka nastopila v koncertnem ciklu Solo e da camera Akademije za glasbo v Ljubljani. Udeležila se je številnih tekmovanj, solo in kot članica komornih zasedb, med drugim državnega tekmovanja TEMSIG, Mednarodnega tekmovanja Ars Nova v Trstu, Mednarodnega tekmovanja Mladi virtuozi in Tekmovanja Vaclava Humla v Zagrebu. Na 3. mednarodnem tekmovanju Matije Bravničarja je za doseženo prvo nagrado v dvoletni najem prejela violino fantazija 2023 goslarja Vettoria. Prav tako se je redno udeleževala mojstrskih tečajev pri priznanih profesorjih, kot so Igor Ozim, Wonji-Kim Ozim, Priya Mitchell in Helfried Fister. Od leta 2024 redno igra v Orkestru Slovenske filharmonije kot substitutka.

Beata lona Barcza je madžarska pianistka in komorna glasbenica. Magisterij je zaključila na Univerzi v Pécsu na Akademiji za glasbo in vizualno umetnost. Med šolanjem se je udeležila mnogih tekmovanj, na katerih je osvojila številne prve nagrade. Kot pianistka je redno nastopala na recitalih v Narodnem gledališču Pécs skupaj z odlično sopranistko Marianno Váradi. Beato zanimajo tudi glasbila s tipkami, tipična za staro glasbo. Po prihodu v Ljubljano je študirala pri Jasminki Stančul. Aktivno sodeluje z vrhunskimi glasbeniki na mojstrskih tečajih, koncertira v raznolikih komornih zasedbah in nastopa v sodobnih projektih. Trenutno deluje kot korepetitorka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

*

Metka Črnugelj (roj. 2003) je svojo glasbeno pot pričela pri sedmih letih v Glasbeni šoli Postojna in bila pri štirinajstih sprejeta na Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Od oktobra 2022 študira na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu pri mednarodno uveljavljeni profesorici Andrei Lieberknecht. Metka je prejemnica številnih nagrad v Sloveniji in tujini. Med svoje največje dosežke šteje prvo nagrado na državnem tekmovanju Temsig (2021), 100 osvojenih točk na mednarodnih tekmovanjih Davorin Jenko in Melos (2020) ter prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju za flavto in altovsko flavto Theobald Böhm v Münchnu (2020), kjer je kot srednješolka slavila zmago v kategoriji do 32 let. Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana ji je za njene izjemne dosežke v letu 2021 podelil Škerjančevo nagrado. Metka je kot solistka leta 2023 izvedla dva zelo uspešna koncerta v ciklih Glasbene mladine ljubljanske in Festivala Ljubljana. V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske je septembra 2023 nanizala še pet koncertov s kitaristko Majo Kralj v ciklu Jesenske serenade. Zelo uspešno se je predstavila tudi decembra 2023, ko je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija zaigrala Carmen Fantazijo. V sezoni 2024/25 je kot akademistka igrala in nastopala v orkestru Augsburški filharmoniki, od septembra 2025 pa je kot praktikantka zaposlena v SWR Simfoničnem orkestru v Stuttgartu, s katerim nastopa v največjih dvoranah po Nemčiji: v Freiburgu, Hamburgu, Stuttgartu, Kölnu, Mannheimu in drugod. Redno igra in nastopa tudi v drugih priznanih orkestrih, kot so Gärtnerplatz Theater v Münchnu, Münchenski radijski orkester idr. Je štipendistka Ministrstva za kulturo RS, Rotary kluba Postojna in skladov Yehudi Menuhin Live Music Now ter Villa Musica, kjer redno nastopa v različnih komornih skupinah s priznanimi glasbeniki.

Pianistka Mateja Hladnik je diplomirala na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri prof. Janezu Lovšetu, kjer danes deluje kot korepetitorka. Njena glasbena pot je zaznamovana z izjemnim občutkom za sodelovanje in podporo glasbenikom, kar jo dela nepogrešljivo na številnih glasbenih dogodkih. Pogosto spremlja glasbenike na tekmovanjih, avdicijah, poletnih šolah, snemanjih in koncertih, kjer s svojo profesionalnostjo, tehnično dovršenostjo in glasbeno občutljivostjo prispeva k uspehu solistov. Njeno delo sega od dela s študenti do sodelovanj z uveljavljenimi umetniki, saj jo navdihujejo z ustvarjalnostjo in glasbeno strastjo. Prav to ustvarjalno okolje jo žene k vedno novim glasbenim izzivom, poglabljanju v repertoarje in nadgradnji lastnih interpretacij. Poleg pedagoškega dela se je uveljavila tudi kot spremljevalka na mojstrskih tečajih in seminarjih, kjer sodeluje s priznanimi mednarodnimi mentorji. S svojim delom je prispevala k številnim uspehom mladih glasbenikov, ki jih spremlja na njihovi poti, bodisi v izobraževalnem procesu bodisi na odrih po Sloveniji in tujini.