Maša Majcen, flavta
Izak Ban, klavir
*
Patricija Malovrh Mlačnik, viola
Sae Lee, klavir
Spored:
François Borne (1840–1920):
Fantaisie brillante sur ‘Carmen’
(Briljantna fantazija na temo iz opere Carmen)
Alojz Ajdič (1939):
Zvočni pejsaž
Lowell Liebermann (1961):
Sonata za flavto in klavir op. 23
I. Lento con rubato
II. Presto energico
*
Johann Nepomuk Hummel (1778–1837):
Sonata v Es-duru opus 5, št. 3 za klavir in violo
l. Allegro moderato
ll. Adagio e cantabile
lll. Rondo con moto
Brina Zupančič (1953):
Romantični počasni ples za violo in klavir
Joseph Jongen (1873–1953):
Andante espressivo
François Borne (1840–1920) je bil francoski flavtist, skladatelj in profesor flavte, ki je deloval v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Poleg tega, da je bil cenjen pedagog, je znan predvsem po svojem virtuoznem delu za flavto – Fantaisie brillante sur ‘Carmen’. To delo je koncertna fantazija, napisana za flavto in klavir (kasneje tudi orkestrirana), osnovana na slavnih temah iz opere Carmen skladatelja Georgesa Bizeta. Delo združuje tehnično zahtevne pasaže z melodično prepoznavnimi deli iz opere, kot sta Habanera in Toreadorjeva pesem. Gre za eno najbolj priljubljenih del repertoarja za flavte, ki pogosto zazveni na tekmovanjih in recitalih. Delo združuje francosko eleganco, virtuoznost in operno dramatiko ter ostaja pomemben most med operno glasbo in koncertnim programom za flavto.
Alojz Ajdič (1939) je eden najvidnejših slovenskih skladateljev sodobne resne glasbe. Rojen je bil leta 1939 v kraju Fojnica (današnja Bosna in Hercegovina), vendar je večino življenja ustvarjal in deloval v Sloveniji. Kot namiguje že naslov dela, Zvočni pejsaž, gre za ustvarjanje zvočne pokrajine – neke vrste glasbenega ambienta, ki ne pripoveduje zgodbe na narativen način, temveč skozi zvočne vtise. Namesto klasičnih melodij in ritmov se Ajdič v tem delu osredotoča na barvitost zvoka, zvočne plasti in dinamiko. Uporablja sodobne tehnike komponiranja, vendar brez pretirane ostrine ali hermetičnosti, kar njegovo glasbo dela dostopno tudi širšemu občinstvu. Ajdičeva dela so pogosto navdahnjena z naravo, notranjim doživljanjem in iskanjem duhovne dimenzije v glasbi. Zvočni pejsaž se tako lahko dojema kot zvočno potovanje – tiho opazovanje in poslušanje sveta okoli in znotraj nas.
Lowell Liebermann (1961) je eden najbolj prepoznavnih sodobnih ameriških skladateljev, napisal je številna dela za solistične instrumente, orkester in komorno glasbo. Med njegovimi najbolj izvajanimi deli je prav Sonata za flavto in klavir, op. 23, ki jo je napisal leta 1987. Prvi stavek, Lento con rubato, ima zasanjan, introspektiven in liričen karakter, z veliko svobode v izvedbi (rubato). Flavta pogosto vodi z dolgimi, skoraj vokalnimi frazam; klavir pa ustvarja razpoloženjsko ozadje. Glasba se zdi skoraj improvizirana, z rahlimi pomiki med tonalnostjo in atonalnostjo. Drugi stavek, Presto energico, je v kontrastu s prvim hiter, iskriv in dramatičen. Stavku vladajo ritmična živahnost, impulzivni gibi in kontrasti. Flavta se srečuje z izzivi tehnične briljance: hiter tonguing, veliki skoki, dinamične spremembe. Skladba doseže skoraj orkestralno moč, kljub temu da gre za le dva izvajalca.
Johann Nepomuk Hummel (1778–1837) je bil eden izmed najpomembnejših skladateljev obdobja med klasicizmom in romantiko. Bil je čudežni otrok, učenec Mozarta in Haydna. Kot klavirski virtuoz je s svojim delom močno vplival na romantične klavirske velikane, kot sta Liszt in Chopin. Sonata v Es-duru, op. 5 št. 3 je bila prvotno napisana za klavir in violino, vendar se zelo pogosto izvaja tudi v priredbi z violo. Prvi stavek, Allegro moderato, je živahen, a ne preveč hiter – poln elegantnih melodičnih linij. Viola pogosto prevzema melodične motive, medtem ko klavir ni le spremljava, ampak enakovreden partner z bogato figuracijo. Drugi stavek, Adagio e cantabile, je počasen in speven, z globoko liričnostjo. V njem zaznamo tipično eleganco poznega klasicizma, z elementi romantičnega izraza. Zadnji stavek, Rondo: Con moto, prinaša lahkotno, plesno energijo. Klavir pokaže precejšnjo tehnično briljanco, medtem ko viola ohranja spevno in igrivo linijo.
Brina Zupančič (1953) je sodobna slovenska skladateljica mlajše generacije. Piše predvsem instrumentalno glasbo. Njena dela so bila večkrat uspešno izvedena na koncertih, ki so jih izvajali Simfonični orkester Radiotelevizije Slovenija, Pihalni orkester Policije, Pihalni kvintet Slowind, Komorni orkester Gaudeamus ter drugi ugledni ansambli in solisti, tako doma kot v tujini, tudi na festivalih, kot je Dubrovački poletni festival. Romantični počasni ples za violo in klavir je kratek, a izrazno bogat duet. Viola nosi glavno melodijo, ki je zelo spevna, skoraj pesemska, z dolgimi frazami in toplim zvenom. Kot že naslov nakazuje, gre za počasnejši plesni ritem, morda spominjajoč na valček ali celo na stilizirano ljudsko plesno obliko. Klavir ustvarja bogato harmonsko ozadje, ki dopolnjuje in poudarja emocije v violski liniji.
Joseph Jongen (1873–1953) je bil belgijski skladatelj, organist, pianist in pedagog, ki je ustvarjal pretežno v pozni romantiki, z vplivi impresionizma in zgodnje moderne. Andante espressivo je ena izmed njegovih manjših, a izrazno močnih skladb, napisana za violo (ali drug inštrument) in klavir. Andante espressivo pomeni umirjen, a z izražanjem igran tempo. Gre za počasnejši tempo z močno poudarjeno liričnostjo in čustveno vsebino. Solistični inštrument (najpogosteje violo) vodi z dolgimi, petimi frazami, ki spominjajo na vokalno liriko. Klavir spremlja s toplo, bogato harmonijo, pogosto z impresionističnimi barvnimi obrati, kar daje skladbi čutno globino. Delo je intimno, introspektivno in polno emocionalnih odtenkov – skladba deluje skoraj kot zvočni dnevnik ali notranji monolog.
Ivana Mrzlikar
Maša Majcen (rojena leta 2003 na Ptuju) je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih z igranjem flavte na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je zaključila umetniško gimnazijo. Trenutno študira na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu prof. Wally Hase. Je prejemnica številnih nagrad na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Med najodmevnejšimi izstopajo prva mesta na tekmovanjih British Flute Society (2021), Deutschen Gesellschaft für Flöte (2023) ter na mednarodnem tekmovanju Moyse v Sofiji. Leta 2022 je prejela Škerjančevo nagrado za najuspešnejšo dijakinjo Konservatorija v Ljubljani. Leta 2024 je osvojila drugo nagrado na Dutch International Flute Competition ter drugo nagrado na 4. mednarodnem tekmovanju Cahit Koparal Flute Competition v Turčiji. V dosedanji karieri je prejela 28 zlatih priznanj, petkrat pa je dosegla vse možne točke. Decembra 2024 je nastopila z orkestrom Webern Symphonie Orchester v dunajskem Musikvereinu pod vodstvom dirigenta Aksla Koberja. Svoje znanje je izpopolnjevala pri priznanih profesorjih, kot so: János Bálint, Johanna Dömötör, Martin Belič, Felix Renggli, Mario Caroli, Sophie Cherrier, Tilmann Dehnhard, Jan Ostry, Ian Clarke, Wissam Boustany, Ruth Morley in
Adam Walker.
Izak Ban (rojen 2001) se je srečal s klavirjem pri štirih letih in ga takoj postavil v center svojega življenja. Od začetkov prvega in drugega razreda pri učiteljici Vilmi Padovan do Tamare Ražem Locatelli skozi nižjo in višjo glasbeno šolo je nadaljeval profesionalno glasbeno pot na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri profesorici Lidiji Malahotky Haas. Zdaj končuje tretji letnik Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Rubena Dalibaltayana. Za svoje dosežke je prejemal številne nagrade in priznanja: zlata priznanja na regionalnem in državnem tekmovanju TEMSIG (z nazivom zlati pianist 2016), prvo absolutno nagrado na Koroškem klavirskem tekmovanju s posebno nagrado (za najboljšo izvedbo kompozicije slovenskega skladatelja), prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Palmanovi, še dve zmagi na KKT (2018 in 2019) s posebno nagrado za klasicizem ; dve drugi nagradi na Mednarodnem tekmovanju Salieri Verona, Spincich v Trstu, na Mednarodnm tekmovanje Citta di Palmanova (prva zlata in druga nagrada), Tomaž Holmar, Primorsko tekmovanje mladih pianistov itd. Nazadnje je zmagal z absolutno prvo zlato nagrado v umetniški kategoriji na Koroškem klavirskem tekmovanju 2022 v Radljah ob Dravi. Trenutno je dobil priložnost izmenjave na MDW-ju na Dunaju, kjer bo izpopolnjeval svoje znanje naslednje študijsko leto v razredu prof. Jasminke Stančul. Junija 2023 je bil povabljen v Rennes, kjer je prvič igral za francosko občinstvo. Decembra 2024 je zmagal na natečaju v organizaciji Pianorooma za najboljšo izvedbo novoodkritega Chopinovega valčka. Na željo studia je bil povabljen na snemanje, posnetek pa je bil tudi uradno predvajan na Arsu.
*
Patricija Malovrh Mlačnik obiskuje magistrski študij na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri profesorju Emilu Samama Cantorju. Je večkratna zmagovalka državnega tekmovanja Temsig (2018, 2021, 2024) ter dobitnica lavreatov mednarodnih spletnih tekmovanj World Open v Beogradu in Rudolf Barshai v Rusiji. Kot članica komornega godalnega orkestra Camerata Laibach je prejela številne nagrade doma in v tujini, med drugim Grand Prix v Kazahstanu. S kvartetom Ameba je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani (2020). Leta 2022 je izvedla solistični recital v ciklu Dobimo se na Magistratu, leto kasneje pa nastopila na štirih koncertih cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije v Ljubljani (koncert arhivsko posnel RTV Slovenija), Radovljici, Slovenskih Konjicah in Celju. Leta 2025 je igrala v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Redno sodeluje s slovenskimi simfoničnimi orkestri, v sezoni 2024/25 pa je bila zaposlena v SNG Opera in balet Maribor.
“Sae Lee je ena najbolj iskanih pianistk svoje generacije. Njena sposobnost subtilne interakcije z glasbeniki, izjemno obvladovanje instrumenta in vrhunski umetniški nivo začarajo občinstvo” (časopis Mainichi). Sae je po študiju na Šoli za glasbo Toho Gakuen v Tokiu z odliko diplomirala iz klavirja in komorne glasbe na Pariškem konservatoriju pri Michelu Beroffu in Ericu Le Sageu. Je prvonagrajenka več tekmovanj, med njimi mednarodnih klavirskih tekmovanj mesta Padove in Albert Roussel ter tekmovanj komorne glasbe Fnapec, Carlo Soliva in mesta Alcobaça. Nastopila je na uglednem pariškem Festivalu Piano Enghien, na mednarodni konferenci Nevada-Semipalatinsk pod pokroviteljstvom kazahstanske vlade in Unesca ter v televizijskem programu japonske nacionalne televizije NHK Classic Club. Kot solistka je koncertirala s Sofijsko in Plevensko filharmonijo, Filharmoničnim orkestrom Kansai in z Orkestrom Slovenske filharmonije, s katerim je izvedla Simfonijo Turangalîla Olivierja Messiaena. Umetniško sodeluje z baletnimi plesalci svetovnega slovesa, kot so: Aurélie Dupont (direktorica Baleta Pariške nacionalne opere) in Kevin O’Hare (direktor Kraljevega baleta v Londonu). Zaposlena je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
