Arijan Mačak, saksofon
Sven Brajković, klavir
*
Kvartet Chordis
Ana Rupar, violina
Manca Kosmač, viola
Ana Miculinić, violončelo
Olena Tsymbal, klavir
Spored:
Paul Creston (1906–1985):
Sonata za saksofon in klavir
I. With vigor (Energično)
II. With tranquility (Spokojno)
III. With gaiety (Vedro)
Andy Scott (1966):
Three letter word (Tričrkovna beseda)
Fabien Waksman (1980):
Cristal seed (Kristalno seme)
*
Lucio Žganec (2003):
Klavirski kvartet
I. Preludij (Lento, da lontano)
II. Scherzo (Con fuoco)
III. Intermezzo (Adagio molto, quasi sena misura)
IV. Finale (Vivace)
* krstna izvedba
Johannes Brahms (1833–1897):
Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25
I. Allegro
II. Intermezzo -Allegro, ma non troppo - Trio Animato
III. Andante con moto
IV. Rondo alla Zingarese, Presto
Paul Creston je bil ameriški skladatelj grško-italijanskega rodu. Kot samouk je razvil prepoznaven glasbeni slog z bogato harmonijo in živahno ritmiko, ki jo zaznamujejo sodobne disonance in poliritmija. Creston je študiral orgle in klavir, a formalne izobrazbe iz glasbene teorije ni imel. Komponiranja se je učil sam s preučevanjem partitur in prebiranjem glasbene literature. Ker so mu bili za zgled stari mojstri, kot sta Bach in Scarlatti, je pogosto posegal po konservativnih glasbenih oblikah. Te vključujejo pesemske in plesne elemente, pogosto pa so v ospredju inštrumenti, kot so pozavna, marimba in saksofon. Crestonova Sonata za alt saksofon in klavir je eno najpogosteje izvajanih del saksofonskega repertoarja 20. stoletja. Prvi stavek je energičen, z jasnimi metričnimi poudarki in pogosto menjavo figuracij. V drugem stavku občutimo vpliv impresionističnih skladateljev – melodija je široka, lirična. Klavir ustvarja skoraj statično ozadje, nad katerim saksofon odzvanja v širokih, razpotegnjenih frazah. Tretji stavek je ponovno živahnejši, ritmično igriv in virtuozen. Med inštrumentoma se vzpostavi živahen dialog, ki stavku pripiše humorističen in optimističen karakter.
Andy Scott je izredno vsestranski sodobni glasbenik s prepoznavnim saksofonskim in skladateljskim izrazom, ki vključuje elemente jazza, svetovne glasbe in sodobnih klasičnih slogov. Skladbe piše po naročilu in je vse bolj iskan skladatelj med vodilnimi izvajalci in ansambli na svetovni glasbeni sceni. Poučuje kompozicijo in saksofon ter je priljubljen vodja tečajev. Poleg tega, da sodeluje v zasedbah pri svojih lastnih projektih, je Scott pogosto povabljen kot gostujoči vodja ali dirigent večjih ustvarjalnih projektov. Three letter word je solistična komorna skladba za alt saksofon in klavir. Posvečena je spominu na švedskega skladatelja in pianista Esbjörna Svenssona. Skladba raziskuje dva kontrasta zvočne domene: prvi del je ritmično svoboden z virtuoznim saksofonom, drugi del pa zaznamujejo klavirski dvotaktnimi odseki, preko katerih saksofon razvija različne možnosti virtuoznega fraziranja.
Fabien Waksman je sodobni francoski skladatelj, eden bolj odmevnih predstavnikov svoje generacije. Še posebej izstopajo njegova orkestrska dela, iz katerih je jasno razvidna inspiracija pri skladateljih, kot sta Igor Stravinski in Claude Debussy. Prav tako pa mu ni tuje komponiranje komorne in celo operne glasbe. V središču Waksmanovega Crystal Seed je nasprotje med človekom in strojem. Klavir (ki zveni, kot da je deloma pripravljen v slogu Johna Cagea) ponuja ostinato, preko katerega prepeva saksofon. Ko je prepuščen samemu sebi, postaja saksofon vse bolj človeški, vendar mehanicistično ostinato deluje kot protiutež. Skladatelj pri tem razmišlja o vplivu umetne inteligence, o njenem prihodnjem pomenu in o našem mestu v vsem tem. Crystal Seed je ''poklon naši človeški bistvenosti'', pravi skladatelj – kar morda pojasnjuje visoko, vzneseno kulminacijo. Še vedno pa ni povsem jasno, ali je konec humoren ali radovedno dvoumen.
Skladatelj in pianist Lucio Žganec je svojo glasbeno pot pričel leta 2010 z učenjem klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor v razredu profesorice Milice Ilić. Leta 2022 je uspešno opravil sprejemne preizkuse za študij kompozicije na ljubljanski akademiji za glasbo, kjer je v lanskem študijskem letu diplomiral in trenutno nadaljuje magistrski študij v razredu Dušana Bavdka. Je velik ljubitelj orkestralne in komorne glasbe, kar se odraža v njegovem opusu, prav tako pa se dodatno ukvarja z improvizacijo in jazz glasbo. Skladba Klavirski kvartet je ciklično delo v štirih stavkih, nastalo decembra 2025 na pobudo članic Klavirskega kvarteta Chordis, katerim je delo tudi posvečeno. Celoten cikel bazira na elementih, predstavljenih v prvem, zelo kratkem stavku, ki se skozi dogajanje v preostalih treh neprestano pojavljajo bodisi variirano bodisi dobesedno. Delo ima svobodno ciklično obliko, sestavljajo pa ga kontrastni stavki, ki imajo sosledje počasi-hitro, počasi-hitro, pri čemer se vsak počasni stavek neprekinjeno nadaljuje s hitrim (attacca). Z vidika same glasbe bi lahko zarisali vzporednice z impresionizmom in romantizmom, a se delo s svojo programsko naravo in uporabo določenih kompozicijskih ter inštrumentalnih tehnik oddaljuje od tradicionalnosti.
Johannes Brahms je bil nemški skladatelj, ki je s svojim trmastim značajem, globoko zasidranim v nemško glasbeno zapuščino, zrl v nenadejano prihodnost. Slednji se nikoli ni zares predal, vendar ga kljub njegovim konvencionalnim razsežnostim uvrščamo v sam vrh nemškega romantičnega klasicizma. V njem odzvanja duh Beethovnovega simfonizma, Mozartov koncertni ciklus in nenazadnje Haydnova komorna igra. Klavirski kvartet št. 1 slovi po izjemni dramatičnosti in gostem zvoku, kar je značilen Brahmsov pristop združevanja komorne in orkestralne glasbene govorice. Že v prvem stavku ima klavir skoraj simfonično vlogo, medtem pa godala igrajo široke, spevne linije. Po umirjenem drugem stavku orkestrsko karakteristiko ponovno zaslišimo v introspektivnem tretjem stavku. Četrti stavek, kot razberemo že v naslovu Zingarese (v ciganskem slogu), je energičen, divji finale prežet z ostro ritmiko in virtuoznostjo. Stavek je skladatelj obarval v slogu orientalsko-ogrskega temperamenta, kar je tudi značilno za Brahmsa in njegov interes do ljudske glasbe ter madžarskih plesov.
Ivana Mrzlikar
Arijan Mačak je mlad saksofonist in doktorski študent na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je magistrski študij zaključil z odliko (summa cum laude) v razredu prof. Mihe Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Med pomembnejšimi dosežki njegovega dosedanjega delovanja so uspehi na domačih in mednarodnih tekmovanjih, med drugim nagrade na tekmovanjih TEMSIG in Papandopulo ter uvrstitev v polfinale prestižnega tekmovanja Adolphe Sax v Dinantu. Kot solist je nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije, s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter z Orkestrom SNG Maribor, obenem pa z navedenimi orkestri pogosto honorarno sodeluje. Pomembno mesto v njegovem umetniškem izrazu zavzemata solistična in komorna glasba. Kot solist in komorni glasbenik se redno predstavlja na uglednih koncertnih odrih in festivalih doma in v tujini, med drugim na Festivalu Ljubljana, Festivalu Lent, na Nei Suoni dei Luoghi, Bienalu Koper ter v koncertnih ciklih Glasbene mladine Slovenije in Glasbene mladine ljubljanske. Njegovo umetniško delovanje podpira BG France.
Sven Brajković je hrvaški pianist iz Samobora, ki se je v svoji generaciji uveljavil z aktivno koncertno dejavnostjo ter sodelovanjem na številnih domačih in mednarodnih klavirskih tekmovanjih, na katerih je osvojil več prvih nagrad. Redno nastopa na uglednih festivalih v Evropi in ZDA. Nastopil je z orkestri, kot so Orkester Akademije za glasbo Ljubljana, Orkester Slovenske filharmonije in Dubrovniški simfonični orkester, ter leta 2023 debitiral v Cankarjevem domu v Ljubljani. Posnel je dve zgoščenki: samostojno z deli S. Prokofjeva in R. Schumanna ter drugo v sodelovanju s saksofonistom Lanom Medenom. Magistriral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu, trenutno pa se izpopolnjuje pri Aleksandru Serdarju. Je član Klavirskega tria Xylos, zaposlen na Akademiji za glasbo v Ljubljani in umetniški vodja festivala Luške proljetne večeri.
*
Klavirski kvartet Chordis je komorni glasbeni sestav, ki deluje od leta 2024 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Združuje štiri mlade glasbenice, študentke Akademije za glasbo v Ljubljani, ki jih povezuje poglobljeno komorno muziciranje in skupno umetniško izražanje. Zasedbo klavirskega kvarteta sestavljajo Olena Tsymbal (klavir), Ana Rupar (violina), Manca Kosmač (viola) in Ana Miculinić (violončelo), ki pod mentorstvom prof. Mihe Haasa razvijajo komorno igro s poudarkom na zvočni uravnoteženosti, skupni interpretativni zasnovi in poglobljenem delu z repertoarjem. Ime Chordis simbolno ponazarja povezanost glasov in harmonsko ravnovesje znotraj zasedbe, ki temelji na dialogu, poslušanju in skupnem oblikovanju zvoka. Kvartet se repertoarno posveča delom klavirskega kvarteta od klasicizma do romantike ter izbranim skladbam 20. in 21. stoletja. Pri interpretaciji daje poudarek slogovni ustreznosti, zvočni kulturi in enakovredni vlogi vseh glasov v ansamblu. Aprila 2024 se je Klavirski kvartet Chordis predstavil s samostojnim celovečernim koncertom v dvorani Julija Betteta AG, januarja 2025 pa je nastopil v okviru koncertnega cikla Solo e da camera. Oba nastopa sta predstavljala pomemben mejnik v delovanju ansambla in potrdila njegovo umetniško usmeritev.
