27.01.2011 - Prisluhnimo

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

Glasbena mladina ljubljanska
Prisluhnimo v Križankah
Četrtek, 27.1.2011. ob 19.30h Viteška dvorana

Jernej Albreht, klarinet
Prof. Andreja Markun, klavir
*
Nejc Mikolič, viola
Franja Gomboc, klavir

V sredo, 27. januarja smo v Viteški dvorani križank poslušali koncert iz cikla Prisluhnimo v Križankah.

V prvem delu koncerta se je predstavil klarinetist Jernej Albreht, dijak Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, ki je nastopil ob klavirski spremljavi prof. Andreje Markun, ki je diplomirala pri Dubravki Tomšič in se kasneje izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo v Baslu.

Nastop sta začela s Sonato za klarinet in klavir Leonarda Bernsteina. Mladi klarinetist je prijetno presenetil z izrazito finim in nežnim tonom ter lepo dinamično gradacijo v velikem crescendu drugega stavka. S pianistko sta ustvarila prijeten in enakovreden dialog. Sledila je skladba Bela Kovacsa Hommage à Aram Khachaturian. Albreht je delo za klarinet solo predstavil precej prepričljivo in doživeto, vendar je bilo očitno, da je njegova prstna tehnika veliko boljša od ustne. Na koncu sta izvedla Grand duo concertant Carla Marie von Webra. Izvedba ni bila ravno navdušujoča, z izjemo zelo virtuoznega finala, kjer je mladi klarinetist pokazal izvrstno prstno tehniko in temperament. O igri Jerneja Albrehta bi na splošno lahko zapisal, da kaže veliko muzikalnosti. Njegova prstna tehnika je dokaj izpopolnjena, pri ustni pa je še veliko prostora za izboljšave. Je mlad klarinetist, ki še nima dovolj kondicije, da bi lahko daljši program v celoti izpeljal z isto kvaliteto tona. Prav tako mu prijazno svetujem, da skrbneje nadzoruje svoj scenski nastop in omeji nepotrebno gestikulacijo in se bolj posveti sami izvedbi. Na sploh se ta težava pogosto pojavlja, predvsem pri mladih izvajalcih, vendar se glasbeno izraznost dosega s fraziranjem, dinamiko itd., ne pa s telesnimi gibi. Vsekakor pa je plošni vtis nastopa Jerneja Albrehta in Andreje Markun zelo pozitiven in nikakor ne odstopa od sicer visoke kakovostne ravni koncertov Glasbene mladine ljubljanske.

V drugem delu koncerta sta nastopila študenta ljubljanske Akademije za glasbo, violist Nejc Mikolič in pianistka Franja Gomboc. Mikolič je študent 3. letnika pri prof. Miletu Kosiju, Gombočeva pa zaključuje študij pri prof. Tomažu Petraču.

Prvo delo na njunem programu je bila dvostavčna skladba Appassionato in Nostalgija za violo in klavir v e-molu Uroša Prevorška. Mikolič je takoj navdušil poslušalce z izrazito lepim, svetlim tonom in bogatim vibratom. Čeprav je bilo nekaj manjših težav z intonacijo, je pozitiven vtis prevladal, predvsem zaradi skladno vodenih legato melodij in uravnoteženega dialoga s pianistko. Sledila je Sonata za violo in klavir v D-duru, op.15 Paula Juona. Pri tej skladbi je bila posebno očarljiva barvita in spevno vodena melodija v partu viole in izredno elegantna, celo diskretna klavirska spremljava. Za konec smo lahko prisluhnili skladbi Perpetuum mobile za violo in klavir Franza Riesa. Živahno, za violo precej tehnično zahtevno delo. Mikolič je z lahkoto in prikritim, a vendar prisotnim temperamentom, zaigral vse zahtevne pasaže in figure ter navdušil občinstvo. Njegova igra je čez celoten nastop kazala dobro tehniko, široko dinamično lestvico, predvsem pa zelo lep ton bogate barve in vibrata, kot bi poslušali petje altistke. Intonacija je sicer ponekod bila labilna, vendar je to zanemarljivo v primerjavi z izraznostjo in povednostjo Mikoličevih interpretacij.

Pianistka Franja Gomboc je prav tako pokazala zelo dobro tehniko in lep ton. Z lahkotnimi pasažami in skladnim fraziranjem je violistu predstavljala odlično spremljavo. Pohvale vreden je bil tudi umirjen in zgleden scenski nastop obeh glasbenikov, ki sta z vso resnostjo in poglobljenostjo predstavila program v vsej njegovi glasbeni povednosti.

Tomaž Gržeta

.