26.10.2010 - Ob klavirju

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

Glasbena mladina ljubljanska
Ob klavirju Brina Kozlevčar, Marjan Peternel
torek 26.10.2010. ob 19.30h, Viteška dvorana Križank

V torek, 26. oktobra, je Viteška dvorana Križank gostila dva mlada glasbenika, Brino Kozlevčar (1994) ter Marjana Peternela (1986) - nastopila sta v sklopu ciklusa koncertov, ki jih prireja Glasbena mladina ljubljanska.

Najprej je nastopila uspešna in večkrat nagrajena pianistka Brina Kozlevčar, dijakinja 3. letnika Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Na programu je imela dela Frederica Chopina, čigar 200. obletnico rojstva praznujemo letos.
Začela je z Mazurko v C-duru št. 2, op. 24. Njen nastop je bil dovolj prepričljiv; njena tehnika je zanesljiva in dobra, vendar je bil zvok nekoliko suh – pogrešali smo malo več desnega pedala in izrazitejšo agogoko, sicer pa je bila izvedba solidna, šolska. Sledila je Etuda v F-duru št. 8, op. 10 – pri izvedbi je mlada glasbenica pokazala zavidanja vredno tehniko in popolno zbranost - občutek za muzikalnost bo pridobila z leti. V Valčku v As-duru št. 1, op. 69, je bila melodija zelo lepo vodena. Na koncu smo slišali virtuozni Scherzo v b-molu št. 2, op. 31 - Brina Kozlevčar ga je predstavila temperamentno, tehnično popolno in z lepo izdelano dinamiko. To je bil vsekakor pohvale vreden nastop mlade in obetavne glasbenice.

Po pavzi je nastopil Marjan Peternel, absolvent kompozicije pri prof. Urošu Rojku ter študent 4. letnika klavirja pri prof. Hinku Haasu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Začel je z Beethovnovo sonato „Waldstein“. Pokazal je dobro tehniko z izjemo nekaj manjših napak. To tristvačno skladbo je oblikoval z izrazito diferencirano dinamiko, ki je segala od polnega fortissima do eteričnega, a vendar jasnega pianissima. Posebej je navdušil z virtuozno tehniko v Finalu. Sledila je Sonata št. 2, op. 14, Sergeja Prokofjeva, po tehnični in interpretacijski plati zahtevno delo. Peternel je tudi tukaj pokazal svojo tehnično popolnost- tako pa seveda tudi pričakujemo od študenta 4. letnika klavirja. Pohvaliti je treba predvsem lepe barvne kontraste in zbrano, pretehtano interpretacijo – morda smo pogrešali nekaj več individualnosti in kreativnosti – v nasprotju z zelo kontroliranimi čustvi, ki jih je posredovala njegova izvedba. Ne glede na morda premalo poosebljeno interpretacijo je mladi pianist navdušil poslušalce ter se na oder vrnil – izvedel je z dodatek, Schubertov Glasbeni trenutek št. 3, D780.

Pohvala gre obema nastopajočima ter njunima mentorjema, vsekakor pa tudi Glasbeni mladini ljubljanski, saj z organiziranjem tovrstnih koncertov odpira številne možnosti in omogoča dragocene izkušnje mladim ustvarjalcem in izvajalcem, hkrati pa bogati glasbeno življenje Ljubljane ter vzgaja nove generacije poslušalcev klasične glasbe.

Tomaž Gržeta

.