27.10.2010 - Mladi mladim

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

Mladi mladim

Skladateljski večer
sreda 27.10.2010. ob 19.30h, Klub Cankarjevega doma

V Klubu Cankarjeva doma je bil v sredo, 27. oktobra skladateljski večer, posvečenen dvema mladima slovenskima skladateljema Anžetu Rozmanu (1989) in Petri Strahovnik (1986).

Prva polovica koncerta je bila posvečena delom Anžeta Rozmana, študenta kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Janiju Golobu. Na začetku smo slišali klavirski Preludij št. 2 v izvedbi Katje Činč. Skladba je napisana pod slogovnimi vplivi impresionizma in filmske glasbe. Zanimiva glasbena misel, na kateri je skladba zasnovana, žal ni bila dovolj izpeljana, tako da je oblika samega dela nekoliko neprepričljiva, kajti celotna sklada ne zveni sklenjeno kot miniatura, temveč le kot uvod v neko večje delo, kajti konča se ravno takrat, ko bi pričakovali izpeljavo in nadaljnje delo z motivom. Izvedba sama je bila povsem zadovoljiva. Sledila je Fantazija nežnosti, ki jo je na klavirju temperamentno in prepričljivo predstavila Maja Gombač. Skladba črpa celotni marerial iz le nekaj zanimivih harmonskih motivov ter neparnih ljudskih ritmov. To ji daje veliko bolj homogeno podobo in čvrstejšo formo kot predhodni skladbi. Nato smo slišali Pripoved gozdne nimfe, ki sta jo izvedli Kaja Lešnjak na flavti ter Tadeja Mesarič za klavirjem. Skladba je napisana po tipičnih poznoromantičnih vzorih tridelne oblike s ponovitvijo prvega dela ter z veliko glasbenega slikanja, kar skladbo uvršča v programsko glasbo brez večje originalnosti. Sledila je skladba, ki je mogoče najbolj uspelo Rozmanovo delo. Tokrat smo ga imeli priložnost slišati – napisana je za klavirski trio „Barcarola.“ Trio sestavljajo violinistka Lucija Krišelj, violončelistka Zrinka Vlašič ter pianistka Maja Gombač. Skladba na zanimiv način slika zunajglasbeno vsebino – morske motive. Gre za bolj izvirne ideje pri tonskem slikanju. Opaziti je bilo tudi jasne vplive filmske glasbe. Zadnja Rozmanova skladba na programu je bila virtuozna Pripoved porednega cigančka. Izbor glasbil pri tej skladbi je bil dokaj predvidljiv, vendar sta klarinetist Blaž Šparovec ter pianistka Andreja Markun z izvrstno tehniko in temperamentno izvedbo izvrstno predstavila skladateljevo zamisel. Skladba je še en tipičen primer programske glasbe, inspirirana s folklornim gibanjem znotraj romantike. Slišati je bilo veliko tipičnih, skoraj klilšejskih ljudskih motivov ter onomatopejskega oživljanja skladateljeve domišljije. V vsakem primeru pa gre za efektno in dobro sprejeto delo. To je tudi za druge Rozmanove skladbe potrdilo navdušeno mlado občinstvo. Očitno mlajšim generacijam poslušalcev še vedno najbolj ustreza nekoliko tradicionalno zasnovana glasba z jasnimi vplivi romantike, impresionizma, filmske in jazzovske glasbe. To so zavestno izbrani vplivi, s katerimi se mladi skladatelj očitno uspešno skuša približati občinstvu. Za dodatek je na Rozmanovo povabilo nastopila pianistka ter prav tako študentka ljubljanske akademije Angelina Atanasova s svojo lastno skladbo.

Po premoru se je nadaljeval program, sestavljen iz del skladateljice Petre Strahovnik, mednarodno uspešne absolventke kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer študira pri prof. Urošu Rojku. Na začetku smo imeli čast slišati prvo javno izvedbo njenega dela Solos en la galaxia..., ki ga je izvedla violinistka Tjaša Zavšek. Gre za zelo zanimivo skladbo, v kateri je igranje na violino z različnimi sodobnejšimi tehnikami kombinirano z uporabo drugih glasbil in improviziranih virov voka ter scenskim nastopom. Violinistka je izvajala različne šume na violini, trianglu in drugih predmetih, razporejenih po odru. Skladba traja precej dolgo in celotno dogajanje se odvija v pianissimu ter zelo prikritem, a vendar počasnem tempu. Po določenem času poslušalec ugotovi, da ta tempo določa njegovo lastno dihanje, ki se upočasni, tako kot dihanje drugih poslušalcev in izvajalca, ter se vse skupaj poveže v diskretno zvočno dogajanje, ki ima neko svojo notranjo logiko in urjenost, tako kot ga ima gibanje planetov, sugerirano v samem naslovu skladbe. Sledila je skladba Shock za tolkala, elektroniko in video, ki jo je izvedla Eva Zavšek na tolkalih ob videoposnetkih Grega Gobca. Skladba skuša predstaviti notranje stanje človekove zavesti, ki se kaže kot čustvena reakcija. Delo izraža predvsem občutek utesnjenosti, izgubljenosti, vmesnih trenutkov, v katerih sveža misel deluje kot oaza, vendar na koncu pride ŠOK kot glasen krik posameznika, ki ne prenese več dogajanja okrog in znotraj sebe. Zanimivo zamišljeno in zelo kakovostno realizirano delo, ki tako kot predhodno žal ni povsem navdušilo poslušalcev. Razlog temu je verjetno to, da niso vajeni na ta način koncipiranih glasbenih del ter jih niso še pripravljeni popolnoma razumeti in sprejeti. Podobno se je zgodilo tudi z zadnjim delom na sporedu z naslovom Panisteriah za sopran in večji ansambel. Ob ansamblu je kot solistka nastopila sopranistka Teja Saksida pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasića, ki mu je Petra Strahovnik tudi posvetila pričujoče delo. Skladateljica je našla navdih v romanu Balerina, Balerina Marka Sosiča. Tudi tukaj gre za izražanje čutev „Tu notri boli..“, „Ona sanja oblake..“, „Čutim, da padam globoko..“. Izvedbe vseh treh del Petre Strahovnik so bile izjemno kakovostne. To pomeni, da izvajalci dobro razumejo in sprejmejo njeno glasbo tako tehnično kot tudi vsebinsko. Tega pa žal ne moremo reči za dober del poslušalcev, ki jih je treba vzgajati in seznanjati s tovrstno sodobno koceprualno umetnostjo, ki glasbo povezuje z vizualnimi mediji ter tako predstavlja aktualne življenjske teme.

Prepolna dvorana Kluba Cankarjevega doma pomeni, da koncerti v okviru Glasbene mladine ljubljanske imajo redno občinstvo ter da je tudi veliko zanimanja za na novo nastala dela skladateljev mlajše generacije. Zato so ti koncerti posebno dragoceni, saj dajejo mladim izvajalcem in skladateljem možnost, da se predstavijo javnosti, hkrati pa tudi vzgojno delujejo predvsem na mlajše poslušalce. Čestitati je treba vsem nastopajočim izvajalcem in skladateljema, seveda pa tudi organizatorjem prireditve.


Tomaž Gržeta





.