Opera

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

opera
Foto: arhiv SNG Opera in balet Ljubljana

Opera / scenska kantata

Viktor Parma, Carl Orff:
Ksenija, Carmina Burana
(1 ura in 50 minut z odmorom)

Ponedeljek, 9. oktobra 2017, ob 11.00
SNG Opera in balet Ljubljana

Solisti, zbor in Orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Glasbeni vodja in dirigent: Marko Gašperšič
Režiser in scenograf Manfred Schweigkofler

Viktor Parma: Ksenija
opera v enem dejanju, izvedba v slovenskem jeziku

Po velikem uspehu leta 1985 prvič izvedene opere Viktorja Parme (1858–1924) z naslovom Urh, grof Celjski je skladatelj ustvaril Ksenijo (1897), ki si jo je občinstvo zapomnilo predvsem po glasbi, kajti znamenita medigra je postala prava uspešnica, nekakšen slovenski ekvivalent znamenitim opernim delom poznega 19. stoletja, kot sta jih ustvarjala Mascagni in Puccini. Do druge svetovne vojne je bila ta opera poleg Gorenjskega slavčka največkrat izvajano slovensko operno delo. Z novo premiero te pomembne slovenske opere bomo obeležili tudi 125-letnico ljubljanske operne hiše, zgrajene 1892. leta.

Carl Orff: Carmina Burana
scenska kantata, izvedba v izvirniku

Nadaljevali bomo z dramaturško in režijsko dopolnjeno izvedbo enega najbolj proslavljenih glasbeno-scenskih del in s še eno zgodbo iz samostanskega okolja. Carmina Burana (1937) je bila prvič izvedeno pred osemdesetimi leti v Frankfurtu. Potem ko je Carl Orff (1895–1982) že ustvarjal pod vplivom Debussyja, R. Straussa in Pfitznerja ter priredil nekatera Monteverdijeva odrska dela, si je relativno pozno izoblikoval izrazito osebni slog in s scensko kantato Carmina Burana na mah zaslovel. Skladatelj je odločno uveljavil glasbena načela, ki jih je uporabljal in izpopolnjeval v poznejših delih, ko je v svojem konceptu glasbenega gledališča realiziral izrazito osebno videnje glasbe, giba, likovne podobe in besede. Iskanje celostne umetnine, vsebinsko sorodnih tem obeh oper ter ustvarjanje magičnih podob bo v tem večeru zaupana režiserju Manfredu Schweigkoflerju.

Namenjeno študentom, srednješolcem in osnovnošolcem od 6. razreda dalje.

Vstopnica stane 9,50 EUR. Za učitelje, ki spremljajo učence, plača vstopnino GML (1 učitelj na 15 učencev). Telefonska rezervacija vstopnic in naročilnica, poslana do 30.9.2017, vam zagotavljata nakup vstopnic po objavljeni ceni. Pridržujemo si pravico do spremembe sporedov, terminov in cene vstopnic.


Opera

Anton Foerster:
Gorenjski slavček
opera v treh dejanjih (120 minut in premori)

GORENJSKI_SLAVCEK
Foto: Darja Štravs Tisu

  • Sreda, 22. novembra 2017, ob 11.00
    Petek, 5. januarja 2018, ob 11.00
    SNG Opera in balet Ljubljana

  • Operni solisti in zbor, baletni ansambel ter
    orkester SNG Opera in balet Ljubljana
    Dirigent:Igor Švara
    Režija: Vito Taufer

    Gorenjski slavček je najprej nastal kot opereta, in sicer na razpis Dramatičnega društva, ki je predvideval po dve nagradi za opereto in libreto. Komisija, ki so jo sestavljali Bedřich Smetana, Karel Bendl in Ljudevit Prochazka, je prisodila prvo mesto Foersterju in tako je bil Gorenjski slavček pod njegovim vodstvom prvič uprizorjen 27. aprila 1872 v Deželnem gledališču. Dvajset let pozneje se je Foerster odločil preoblikovati opereto v opero. Libreto Luize Pesjakove je predelal češki libretist Emanuel Züngl, Foerster pa je zložil še nekaj glasbenih točk in nadomestil govorjeno besedilo z recitativom. Opera je bila prvič uprizorjena 30. oktobra 1896. Pozneje so Gorenjskega slavčka še predelovali in dopolnjevali, saj je imela opera po mnenju pozavalcev nekaj šibkih točk. Vendar pa je že Smetana v svoji oceni zapisal, da ima delo svežo melodiko, da je domiselno ter da je vešče harmonizirano in spretno instrumentirano. »Slavček« se je vedno znova pojavljal na sporedu ljubljanske Opere, zadnja postavitev v sezoni 1996/1997 pa se je oprla predvsem na izvedbo, ki sta jo leta 1953 pripravila dirigent Rado Simoniti in režiser Osip Šest. Med slovenskimi opernimi deli velja za najbolj priljubljeno, najbolj odprto, spevno in zaradi ljudskega duha prijetno za uho in za pogled.

    Zgodba slovenske operne klasike pripoveduje o Franju, ki se vrne v domači kraj, kjer ga željno pričakuje prijatelj Lovro, nanj pa čaka tudi njegovo dekle Minka. V idiličnem gorenjskem kraju se ob tem času ustavi zabavljaški Chansonette, ki Minko sliši peti in se v trenutku odloči deklico odpeljati v svet, da bi si izšolala glas in si s petjem služila kruh. Vse to se zgodi v času, ko Minkino družino upniki podijo iz hiše. Čeprav Chansonette ponuja denar, vaščani sklenejo, da bodo tujcu preprečili njegove načrte …

    Namenjeno študentom, srednješolcem in osnovnošolcem od 6. razreda dalje.

    Vstopnica stane 9,50 EUR. Za učitelje, ki spremljajo učence, plača vstopnino GML (1 učitelj na 15 učencev). Telefonska rezervacija vstopnic in naročilnica, poslana do 30.9.2017, vam zagotavljata nakup vstopnic po objavljeni ceni. Pridržujemo si pravico do spremembe sporedov, terminov in cene vstopnic.




    operaLOGO_MALI