30.01.2012 - Dobimo se na Magistratu

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

Dobimo se na Magistratu – Koncert 30. januarja 2012

V organizaciji Glasbene mladine ljubljanske smo ob koncu meseca januarja v letu 2012 poslušali recital dveh mladih glasbenic: v prvem delu sporeda se je predstavila kot solistka na violi Gea Pantner Volfand ob spremljavi pianistke Barbare Sladič, v drugem delu pa saksofonistka Melinda Urh, na klavirju jo je spremljal Zoltan Peter.

Gea Pantner Volfand ( roj. 1990) je imela na nižji stopnji glasbenega izobraževanja, ki ga je pričela že, ko je bila stara pet let, več glasbenih učiteljev(prof. Radovan Marvin, prof. Vesna Čobal, prof. Alenka Firšt), takrat je igrala violino. S poukom in študijem viole je pričela na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani (prof. Jernej Brence), sedaj pa ta študij nadaljuje na Akademiji za glasbo, njen profesor je doc. Mile Kosi, letos obiskuje tretji letnik. Je prejemnica kar nekaj nagrad na različnih tekmovanjih, sicer pa je igrala tudi že v različnih orkestrih doma in na tujem.
Pianistka Barbara Sladič (roj. 1990) je študirala klavir na srednji stopnji v razredu prof. Lidije Malahotky Haas, sedaj pa je študentka tretjega letnika na Akademiji za glasbo v razredu red. prof. Hinka Haasa. Tudi ona je že veliko nastopala, solistično in v komornih skupinah, prejela pa je tudi vrsto nagrad na glasbenih tekmovanjih.

V prvi točki sporeda sta se violistka in pianistka predstavili z izvedbo Romance op. 85 Maxa Brucha. Ob lepo vodeni dolgosapni melodiki v violi je bil tudi klavirski part v celoti v prefinjenem zvočnem razmerju z violo. Slišali smo intonančno čisto igro in muzikalno občuteno fraziranje, sicer pa je skladba izzvenela med zasanjanostjo in vznesenostjo lepote v melodiki.
V nadaljevanju sporeda je violistka solo zaigrala Sarabando in Gigue iz Suite št. 3 v C duru Johanna Sebastiana Bacha, BWV 1009, v originalu je delo namenjeno izvedbi na violončelu. V počasni Sarabandi je prišla do izraza intenziteta tona v smislu baročnega vodenja melodike, v živahni Gigue pa virtuozna, sproščena igra mlade violistke, pa tudi ustrezni efekti v dinamičnih kontrastih forte-piano.
Sledila je izvedba Sonate za violo in klavir op. 15 v treh stavkih, napisal jo je manj znani skladatelj švicarsko-ruskega rodu, Paul Juon (1872-1940). Skladba ima nadih romantike in je bila vsestransko skrbno naštudirana, kar velja za part viole in tudi za lepo, skrbno muzikalno izvedbo parta klavirja. Delo ima tri stavke, vendar velikih kontrastov med stavki ni, pač pa skladatelj gradi na vrsti drobnih kontrastnih odlomkov v okviru vsakega stavka. Delo je efektno napisano za oba instrumenta, ne prinaša pa kakšnih izrazitih avtorskih in izraznih novosti.

Naj na kratko predstavimo še glasbenika, ki sta pripravila drugi del sporeda.
Melinda Urh ( roj.1989) igra saksofon, njena profesorja sta bila Vojko Trnjek in Peter Kruder, je študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, njen profesor je Matjaž Drevenšek. Tudi ona je prejela že vrsto priznanj za uspešne nastope, sicer pa svoja glasbena obzorja širi tudi kot udeleženka številnih mednarodnih seminarjev.
Njen tokratni klavirski spremljevalec je bil pianist Zoltan Peter, sicer že uveljavljeni glasbenik-solist.

Njun spored je obsegal dela, ki so nastala v 20. stoletju. Prvo delo, ki sta ga predstavila, Invokacijo za altovski saksofon in klavir, je napisal slovenski skladatelj Lojze Lebič. Igra saksofonistke je bila suverena, njen ton lep, klavirski part pa je zelo zahteven, gre namreč za izrabo celotne klaviature v smislu številnih clustrov, glissandov in še marsičesa…, vsekakor glasba, polna efektov in kontrastov, zelo zahtevna, a tipična za 20. stoletje.
Sledila je izvedba dela , ki ga je skladatelj Karlheinz Stockhausen napisal za solo sopranski saksofon in nosi naslov "V prijateljstvu". Slišali smo vrsto zvočnih efektov, delo mestoma učinkuje kot etuda oziroma kot improvizacija, je pa vsekakor tehnično in spominsko (igra na pamet!) izjemno zahtevno, a bi ga težko opredelili kot "resno umetnino. To je pač Stockhausen! (Brez zamere! V bistvu: mučenje izvajalca in poslušalcev!)
Kot zadnje delo smo slišali izvedbo obširne Balade skladatelja Franka Martina, ki je originalno napisana "za altovski saksofon ali basetni rog in orkester", tokrat pa smo jo slišali v priredbi , torej za altovski saksofon in klavir. Melodično razgibana igra mlade saksofonistke je bila vsestransko odlična, intonančno suverena in dinamično razgibana tudi v smislu velikih kontrastov, polna presenečenj in efektov, kar kaže na odlično pripravljenost in usklajenost obeh izvajalcev.
Vsekakor: lep zaključek koncertnega večera z mladimi izvajalci!

Milena Nograšek

.