24.01.2012 - Ob klavirju

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

Pretekli torek smo v Viteški dvorani Križank spremljali tretji koncert iz cikla Ob klavirju, ki ga pripravlja Glasbena mladina ljubljanska. Prvi del koncerta je tokrat pripadel mladi pianistki Stefani Grbić, v drugem delu pa je nastopil klavirski duo v sestavi Aleksander Živko in Jernej Kirbiš. Vesna Istenič.


Stefani Grbić je doma iz Dubravnika, kjer je tudi končala osnovno in srednjo glasbeno šolo pod vodstvom Marije Grazio, nato pa se je vpisala na ljubljansko Akademijo za glasbo v razred Tomaža Petrača in septembra 2011 diplomirala. Med šolanjem se je redno udeleževala tekmovanj za mlade glasbenike ter prejemala lepe nagrade in pogosto nastopala, predvsem na Hrvaškem. Omenimo recimo, da je z Dubrovniškim simfoničnim orkestrom izvedla Griegov Koncert za klavir v a-molu in za to izvedbo prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo.
Tokrat se je predstavila z izvedbo dveh sonat. Najprej je zaigrala Sonato št. 3 v a-molu, op. 28, Sergeja Prokofjeva - izvedla jo je z odločnimi vstopi, polnim tonom in preciznim ritmom, vendar pa smo vsaj na začetku pogrešali malce več nežne liričnosti Prokofjeva. K sreči se je med izvajanjem pianistka vedno bolj prepuščala glasbi, tako da je bila tudi njena izvedba vedno bolj občutena in je zato prevzela občinstvo.
Poleg te je izvedla še Sonato št. 2 v b-molu, op. 35, Frederica Chopina in se občinstvu predstavila kot odlična pianistka. Sicer smo tudi na začetku te skladbe pogrešali malce več mehkobe, vendar je tudi pri tej skladbi mlada pianistka potrebovala le nekaj trenutkov, da je glasbo dobro začutila. O njeni izvedbi tako lahko rečemo, da je bila dobro izdelana, odločnejši deli skladbe so izzveneli izrazno, da dobro obvlada rabo pedala, pa je prikazala z nežnim prelivanje romantičnih melodij.

V drugem delu koncerta je nastopil klavirski duo v sestavi Aleksander Živko in Jernej Kirbiš. Pianista sta študenta Andreja Jarca na Akademiji za glasbo, duo pa sta zasnovala takoj ob prihodu na Akademijo in zdaj sodelujeta že tretje leto pod mentorstvom prof. Igorja Dekleve. Za njima je že nekaj koncertnih nastopov v Zagrebu in Ljubljani, nastopila pa sta tudi že na konvenciji združenja slovenskih pianističnih pedagogov Epta v Murski Soboti.
Tokrat sta torej igrala v Viteški dvorani Križank, in sicer štiriročno. Svoj nastop sta začela z Variacijami na temo Thomasa Moora Frederica Chopina. Pohvalimo lahko njun odločni vstop in dobro ritmično usklajenost. Variacije sta lepo povezovala v celoto in hkrati vsaki naslikala svoj karakter. Sledila je lahkotna in morda prav zato ritmično malce šibkejša izvedba Tarantelle, op. 14, Nikolaja Grigorjeviča Rubinsteina, nato pa smo slišali Sonato za klavir štiriročno Francisa Poulenca, ki je izzvenela povedno. Glasbenika sta dobro izdelala interpretacijo skladbe in delo izvedla prepričljivo. S skladbo Štehvanje Igorja Dekleve sta glasbenika prikazala ljudsko fantovsko igro iz Ziljske doline. Ekspresivne gmote zvoka so do zadnjega kotička napolnile dvorano, iz nje pa so kar sijale ljudske teme, ki jih je skladatelj uporabil v skladbi.
Svoj nastop sta pianista sklenila z Madžarskima plesoma št. 1 in št. 5 Johannesa Brahmsa. Občinstvu poznani skladbi sta dobro interpretirala, morda smo pogrešali samo malce več izraznosti oz. odločnosti. Glasbeni material očitno dobro poznata, tako da sta bili izvedbi doživeti, usklajeni… občinstvo sta seveda navdušila, tako da smo peti Madžarski ples slišali še kot dodatek.




.