19.01.2012 - Turjaške muze

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

GML, Turjaške muze, MMGL
19.1.2012. ob 19.30h

Jure Cerkovnik, kitara
*
Petra Vidmar, tolkala


Ljubljanski ljubitelji klasične glasbe so se v četrtek, 19. januarja, zbrali v avli Mestnega muzeja. Glasbeni dogodek iz cikla Turjaške muze je priredila Glasbena mladina ljubljanska, tokrat pa sta nastopila kitarist Jure Cerkovnik in tolkalka Petra Vidmar. Jure Cerkovnik že tretje leto študira na Dunaju pri prof. Alvaru Pierriju, Petra Vidmar pa je študentka 4. letnika na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Borisu Šurbku. Kritiko koncerta je pripravil Tomaž Gržeta.

Kitarist je začel nastop z izvedbo obsežne Bachove Sonate za violino solo BWV 1005 v zanimivi priredbi za kitaro. Njegova interpretacija je bila izjemno nežna in poosebljena, to pa še posebno velja za prvi stavek. Dolgo in zapleteno fugo je izvedel z brezhibno tehniko ter lepo izpostavil polifono prepletanje glasov. Interpretacija je zaradi svoje prefinjene in zelo meditativne narave mogoče delovala nekoliko preveč romantično in premalo baročno, vendar je ravno taka igra omogočila uspešno predstavitev skladbe, ki izvirno ni bila napisana za kitaro. V podobnem duhu je Cerkovnik izvedel tudi sonati Domenica Scarlattija, vendar sta izzveneli slogovno nekoliko bolj avtentično kot prejšnja Bachova sonata. Razlogi za to so bili igrivost, ki izvira iz samih skladb, ter temperament in eleganca, ki ju je mlademu izvajalcu uspelo izvrstno izraziti. Nastop je končal s sodobnejšo skladbo Anteja Čaglja z naslovom Dojdek. Cerkovnik je pokazal, da je kljub mladim letom sposoben podati zelo poglobljeno in narativno, s čustvi prežeto interpretacijo resne glasbe. V bolj sproščenem ritmu pa je potekal dodatek, ki ga je po dolgem ploskanju namenil zadovoljnim poslušalcem.

Po premoru je nastopila tolkalka Petra Vidmar, trikratna dobitnica Prešrnove nagrade Akademije za glasbo ter zmagovalka letošnjega tekmovanja TEMSIG. Program, sestavljen iz sodobnejših glasbenih del, je namenila dvema glasbiloma: marimbi in vibrafonu. Začela je s skladbo za marimbo Kazaška uspavanka Keiko Abe, pri kateri je pokazala izvrstno tehniko in kakovosten ton širokega barvnega obsega. Pozneje je enako kakovostno izvedla še eno njeno skladbo, Michi za marimbo. Sledil je Blues za Gilberta, ki ga je za vibrafon napisal Mark Glentworth. Pri izvedbi te skladbe je Vidmarjeva razkazala vso barvitost svojega glasbila ter prepričljivo pričarala ritme in ozračje pravega bluesa. Na vibrafon je izvedla tudi skladbo Suomineito Nebojše Jovana Živkovića, v kateri smo prepoznali vplive modalnega jazza, ki so spremljali bogato melodiko. Skladba je izvajalki ponudila veliko prostora za čustveno in povedno interpretacijo. Zadnji skladbi smo slišali v izvedbi na marimbi. Land Takatsuguja Muramatsuja je skladba, ki se z zvočno podobo precej približuje popglasbi, vendar je tehnično precej zahtevna. Libertango Erica Sammuta pa je izzvenel v izjemno temperamentni interpretaciji, da o tehnični brezhibnosti niti ne izgubljamo besed. Marimba omogoča širok barvni in dinamični obseg ter značilne ritmične učinke, Petra Vidmar pa je pokazala, da izvrstno obvlada obe izbrani glasbili ter na njih podaja muzikalne in slogovno prepričljive izvedbe.

Tomaž Gržeta

.