28.11.2011 - Dobimo se na Magistratu

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

DOBIMO SE NA MAGISTRATU,

28.november 2011

V ciklu Glasbene mladine Ijubljanske Dobimo se na Magistratu so 28. novembra 2011 nastopili v Rdeči dvorani Magistrata mladi glasbeniki: violončelistko Klaro Krklec je spremljala pianistka Andreja Markun, tenorista Aca Bišćevića pa je spremljal pianist Marjan Peternel.

Viončelistka Klara Krklec (roj.1996) je učenka prof. Zdenke Kristl Marinič v Glasbeni šoli Parnas v Domžalah. Udeležila se je že številnih glasbenih tekmovanj doma in v tujini ter prejela vrsto nagrad. Tudi sicer mnogo nastopa na različnih odrih. Njena igra je sproščena. Tudi tokrat je bilo jasno, da ima kljub mladosti že mnago tovrstnih izkušenj in so ji javni nastopi v užitek, kar je sijajna popotnica za naprej. Pianistka Andreja Markun je korepetitorka na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, njeni profesorji so bili pianisti Jasna Kalan. Jelka Suhadolnik in Dubravka Tomšič Srebotnjak.

V njuni izvedbi smo kot prvo delo slišali Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Lucijana Marije Škerjanca. Gre za lepo in zelo poslušljivo glasbo: lepoto vodilnih dolgosapnih linij violončela podpira in izrazno dopolnjuje harmonsko bogat klavirski part. Odlična izbira skladbe in odlična, v celoti muzikalno izredno bogata izvedba!

V naslednji točki smo slišali 1. stavek (Moderato) Koncerta za violončelo v C-duru skladatelja Josepha Haydna, seveda ob klavirski spremljavi: odločna, prepričljiva igra violončelistke, spominsko in muzikalno suverena, tudi intonančno ustrezna, bilo je le nekaj drobnih spodrsljajev ob izvedbi okraskov.

Svoj tokratni nastop sta violončelistka Klara Krklec in pianistka Andreja Markun zaključili z izvedbo skladbe Ob vodnjaku, št. 2, op. 20 skladatelja Carla Davidoffa. Delo je prijazno in efektno, a tehnično zahtevno, prvi del je namreč tonsko oblikovan kot nekakšen "perpetuum mobile", srednji del (sicer tridelne skladbe s Codo) pa kot kontrast, melodika v legatu navdušuje s svojo lepoto ... Izvedba je bila odlična, res navdušujoča!

V drugem delu sporeda je nastopil tenorist Aco Bišćević, spremljal ga je pianist Marjan Peternel. Aco Bišćević je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za Glasbeno pedagogiko, sedaj pa v Salzburgu študira solopetje in čembalo. Je zelo vsestransko aktiven glasbenik doma in na tujem, vodi več zborov, nastopa že tudi kot solist na koncertnih in opernih odrih. Pianist Marjan Peternel zaključuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani študij kompozicije pri prof. Urošu Rojku ter študij klavirja pri prof. Hinku Haasu. Sicer pa so bili njegovi profesorji klavirja: Tomislav Demšar, Maja Faganel in Lidija Malahodky. Nastopa kot solist pa tudi kot komorni glasbenik in kot komponist na raznih odrih in z različnimi skupinami izvajalcev. 

Za uvod je tenorist Aco Bišćević zapel samospev Andreja Missona Pomlad v moji sobi. Slišali smo skrbno pretehtano interpretacijo obeh izvajalcev, najlepše pa zveni glas mladega pevca v piano-dinamiki, tudi klavirska spremljava je bila vsestransko odlična. Sledila je muzikalna interpretacija Mozartovega samospeva z naslovom Vijolica, nato pa smo slišali še izvedbo štirih samospevov Franza Schuberta. Čustvovanje pevca je zelo prepričljivo: skrbno analizira besedila in temu ustrezno oblikuje muzikalne fraze. Tudi tu je bilo opazno, da je njegovo petje najlepše v pianu, zelo pa se njegova barva glasu spremeni v viških crescenda in na tonih, ki jih poje v forte dinamiki.

Sledila je še izvedba Ciganskih melodij op. 55 Antonina Dvořaka. Delo predstavlja izziv za vsakega interpreta, ponuja vrsto izraznih pestrosti tako pevcu kot pianistu, za poslušalce je vedno zanimivo. Tudi tokrat je ciklus v izvedbi Bišćević-Peternel zazvenel in zaživel v številnih razpoloženjskih odtenkih in v bogatem razponu dinamike in izraznih kontrastov. Vsekakor: Dvořakova glasba je tu našla dva odlična interpreta, pevca in pianista. Navdušenim poslušalcem sta se izvajalca oddolžila še z dodatkom: slišali smo tenorsko arijo R. Straussa iz opere Kavalir z rožo.

Vemo, da je petje na koncertnem odru vedno zahteven podvig, a ob tokratnih pevskih interpretacijah tenorista Bišćevića, vsebinsko in glasbeno skrbno analiziranih in ustrezno čustveno posredovanih, sem osebno prepričana, da nas bo pevec navdušil tudi, če bo z isto energijo in neposrednostjo čustvovanja nastopil na opernih odrih. Lepo bi bilo, če bi ga videli in spoznali tudi s te plati.

1. december 2011

Milena Nograšek

.