23.11.2011 - Zvoki mladih v Unionu

Pozor, odpri v novem oknu. natisni

NAPOVED: V ponedeljek, 14. novembra, je bil v Modrem salonu Grand hotela Union koncert Zvok mladih, kjer sta se predstavila hornist Blaž Ogrič in violončelistka Alja Mandič. Alma Čelik.

Dijak Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, ki je gojenec prof. Primoža Zemljaka je že pred leti dokazal, da veliko obeta. Pred štirimi leti je namreč na mednarodnem tekmovanju solistov in komornih skupin v Beogradu prejel prvo nagrado, leto za tem na regijskem v Kopru pa zlato priznanje, kjer je zbral tudi najvišje možno število točk v svoji kategoriji. Nagrade in priznanja so se še naprej vrstila, letos pa se lahko pohvali s prvo nagrado in zlatim priznanjem na tekmovanju TEMSIG. Njegov talent so opazili tudi v tujini. Tako je igral že s številnimi orkestri in dirigenti, kot so Tim Reynish, Toma Habe, Mark Heron, Russell Cowieso in Johannes Stern.
Blaž Ogrič je večer začel tako, kot se spodobi - z »Intrado« - 'Vstopom' Vladimirja Lovca. Naj še opomnimo da je mladega hornista skozi ves repertoar pri klavirju spremljala profesorica in korepetitorka s Konservatorija za glasbo v Ljubljani, Andreja Kosmač.

Po uvodni »Intradi« je sledil »Koncert št. 3 v Es-duru«, K.447, Wolfganga Amadeusa Mozarta. Igrivi in lahkotni Mozartov koncert je za izvajalca dokaj velik izziv zaradi posebne tehnike, ki jo je treba osvojiti za pravilno izvajanje. Mladi hornist je bil nalogi kos in nas je lepo popeljal skozi vse tri stavke. Žal moramo tokrat negativno kritiko dodeliti glasbeno rahlo neizobraženemu občinstvu, ki je med stavki suvereno ploskalo.
»Sonatina za rog« Jana Rychlika od izvajalca prav tako zahteva obvladovanje večjega kontrastiranja na instrumentu. V prvem stavku z oznako Allegro ma non troppo je mlademu glasbeniku na trenutke manjkal le ščepec suverenosti, prav tako je bil v drugem stavku čutiti rahel padec koncentracije ob daljših zaključnih tonih. Zelo odločno in natančno pa je bil izveden sklepni Vivace.

Po premoru se nam je predstavila violončelistka Alja Mandič, ki je svoj instrument vzljubila z osmimi leti. Mandičeva je pri svojih šestnajstih veljala za posebno nadarjene in bila sprejeta v razred prof. Valterja Dešpalja na Akademijo za glasbo v Zagrebu. Lani je tam diplomirala z najvišjo oceno, letos pa že končuje magistrski študij.

Štipendistka fundacije Musik und Jugend iz Lichtensteina je prejemnica več prvi nagrad tako na domačih kot tudi na tujih tekmovanjih. Poleg izvajanja solističnih koncertov pa deluje tudi kot članica mednarodnega ansambla Cellomania.
V Unionu se je najprej predstavila s »Suito za violončelo solo v d-molu, št. 2« Johanna Sebastiana Bacha. Že ko je izzvenel prvi ton, je bilo več kot očitno, da bo izvedba izjemno čustveno nabita. Sedem plesnih stavkov Bachove Suite je glasbenica spletla v žametno zgodbo, polno kontrastov, v katere so bile vpete odlično izvedene dvojemke in čiste pasaže.

Sledila je »Sonata za klavir in violončelo v g-molu, št. 2, op.5« Ludwiga van Beethovna. Ob violončelistki se je predstavila prav tako izjemno nadarjena glasbenica, pianistka Srebrenka Poljak. Poljakova je namreč najmlajša magistrica akademije v Zagrebu.

V »Sonati« je glasbenica pokazala še večjo glasbeno izraznost in izpiljeno tehniko, k prelepi izvedbi pa je pripomogla tudi izjemna usklajenost s korepetitorko.

.